2901 lines
96 KiB
Plaintext
2901 lines
96 KiB
Plaintext
Slovenian HOWTO
|
||
Primoz Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
|
||
v2.9, 15 February 1999
|
||
|
||
Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux. (Note to English
|
||
readers: this document addresses Linux localization issues specific to
|
||
Slovenian users.)
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
Table of Contents
|
||
|
||
|
||
|
||
1. Uvod
|
||
|
||
1.1 Kaj je Linux?
|
||
1.2 Dogovor o zapisu
|
||
|
||
2. Za nestrpne
|
||
|
||
2.1 Nasi znaki na konzoli
|
||
2.2 Nasi znaki v okolju X Window System
|
||
|
||
3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
|
||
|
||
3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
|
||
3.2 Konzola
|
||
3.3 X Window System
|
||
3.4 PostScript pod X11
|
||
3.5 TrueType pod X11
|
||
3.5.1 Freetype in xfsft
|
||
3.5.2 Xfstt
|
||
|
||
4. Tipkovnica
|
||
|
||
4.1 Konzola
|
||
4.2 X Windows System
|
||
4.2.1 Xks
|
||
|
||
5. Slovenski locale
|
||
|
||
5.1 Programiranje z GNU gettext
|
||
5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil
|
||
|
||
6. Poslovenjenje razlicnih programov
|
||
|
||
6.1 Ukazne lupine
|
||
6.1.1 bash
|
||
6.1.2 tcsh
|
||
6.2 Terminalski emulatorji
|
||
6.2.1 xterm
|
||
6.2.2 rxvt
|
||
6.3 Pisarniski paketi
|
||
6.3.1 WordPerfect
|
||
6.3.2 Star Office
|
||
6.3.3 Applixware
|
||
6.4 Urejevalniki
|
||
6.4.1 GNU emacs
|
||
6.4.1.1 Starejse izdaje programa GNU emacs
|
||
6.4.1.2 GNU emacs 20
|
||
6.4.2 crisp
|
||
6.4.3 vi
|
||
6.5 Elektronska posta
|
||
6.5.1 Pine
|
||
6.5.2 elm
|
||
6.5.3 Netscape Mail
|
||
6.6 Svetovni splet
|
||
6.6.1 Lynx
|
||
6.6.2 Netscape Navigator
|
||
6.6.3 Spletni strezniki
|
||
6.6.3.1 Nacela
|
||
6.6.3.2 Prakticni oziri
|
||
6.6.3.3 Podrobnosti izvedbe
|
||
6.6.3.4 Dolocitev nove pripone za staticne spise
|
||
6.6.3.5 Dinamicno prekodiranje
|
||
6.6.3.6 Metainformacija za spletni streznik W3C
|
||
6.6.3.7 Datoteke ASIS za streznik Apache
|
||
6.6.3.8 Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
|
||
6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
|
||
6.7.1 Telnet
|
||
6.7.2 rlogin
|
||
6.8 TeX in LaTeX
|
||
6.8.1 LaTeX 2.09
|
||
6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
|
||
6.8.3 LyX
|
||
6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
|
||
6.8.5 Stvarna kazala
|
||
6.9 groff
|
||
6.10 Perl
|
||
6.11 Crkovanje: ispell
|
||
6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
|
||
6.13 Drugi programi
|
||
6.13.1 Pregledovalnik less
|
||
6.13.2 Koledar gcal
|
||
|
||
7. Tiskanje
|
||
|
||
7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
|
||
7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
|
||
7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
|
||
7.4 Tiskalniki PostScript
|
||
7.4.1 ogonkify
|
||
7.4.2 GNU enscript
|
||
7.4.3 a2ps
|
||
|
||
8. Linux v Sloveniji
|
||
|
||
8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
|
||
8.2 Strezniki FTP
|
||
8.3 Usenet
|
||
8.4 Zastopniki za Linux
|
||
|
||
9. O tem spisu
|
||
|
||
9.1 Opombe k drugi izdaji
|
||
9.2 Zahvala
|
||
9.3 Vprasanja
|
||
9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
|
||
9.3.2 Nasi znaki v tem spisu
|
||
9.4 Uporaba in razsirjanje
|
||
9.5 Note to English readers
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
1. Uvod
|
||
|
||
1.1. Kaj je Linux?
|
||
|
||
Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
|
||
sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
|
||
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
|
||
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
|
||
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
|
||
stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
|
||
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
|
||
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
|
||
komercialnim razlicicam sistema Unix.
|
||
|
||
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovejse
|
||
razlicice programja za Linux je moc najti na:
|
||
|
||
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
|
||
<ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>
|
||
|
||
Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
|
||
eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
|
||
je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so v poglavju
|
||
``Linux v Sloveniji''.
|
||
|
||
|
||
1.2. Dogovor o zapisu
|
||
|
||
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
|
||
sirine, npr.
|
||
|
||
echo "Pozdravljeni"
|
||
|
||
|
||
Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.
|
||
|
||
ls datoteka
|
||
|
||
|
||
Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime datoteka nado<64>
|
||
mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
|
||
|
||
Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih Unix oznacuje osnovno
|
||
podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
|
||
/home/uporabnik). Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME.
|
||
|
||
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
|
||
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
|
||
izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash). Bralec ali bralka, ki
|
||
uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
|
||
primere
|
||
|
||
SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
|
||
|
||
|
||
(ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopusca bash) v analogne
|
||
|
||
setenv SPREMENLJIVKA vrednost
|
||
|
||
|
||
|
||
2. Za nestrpne
|
||
|
||
To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
|
||
za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
|
||
bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
|
||
branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
|
||
naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
|
||
Window System povsem neodvisna.
|
||
|
||
|
||
2.1. Nasi znaki na konzoli
|
||
|
||
Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
|
||
po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
|
||
pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z nasimi znaki:
|
||
|
||
1. Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano v
|
||
razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
|
||
|
||
2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
|
||
``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
|
||
|
||
3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
|
||
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
|
||
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
|
||
lupino).
|
||
|
||
|
||
2.2. Nasi znaki v okolju X Window System
|
||
|
||
Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
|
||
malenkost daljsa.
|
||
|
||
1. Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X Window
|
||
System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
|
||
Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
|
||
|
||
2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
|
||
Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.
|
||
|
||
3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase znake.
|
||
Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
|
||
|
||
4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
|
||
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
|
||
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
|
||
lupino).
|
||
|
||
|
||
3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
|
||
|
||
3.1. Nabor znakov ``ISO Latin 2''
|
||
|
||
ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
|
||
ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
|
||
ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
|
||
in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
|
||
racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
|
||
mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
|
||
sedezem v Zenevi.
|
||
|
||
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
|
||
anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
|
||
luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
|
||
slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.
|
||
|
||
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
|
||
in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
|
||
srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
|
||
nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
|
||
|
||
|
||
3.2. Konzola
|
||
|
||
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
|
||
Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
|
||
distribucij Linuxa in se avtomaticno nalozi ob namestitvi sistema.
|
||
Pisave in pretvorne tabele so zlozene v imeniku /usr/lib/kbd.
|
||
(Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
|
||
Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona.)
|
||
|
||
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
|
||
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
|
||
installpkg.
|
||
|
||
Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
|
||
ukazom setfont. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
|
||
standardu ISO Latin 2 v velikosti sestnajst pik:
|
||
|
||
|
||
|
||
setfont lat2-16
|
||
|
||
|
||
|
||
Za nas zanimive pisave so iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
|
||
lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
|
||
(pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuscamo).
|
||
|
||
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
|
||
konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
|
||
terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
|
||
Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
|
||
konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.
|
||
|
||
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>
|
||
|
||
|
||
Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
|
||
potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
|
||
Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
|
||
osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
|
||
potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
|
||
o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.
|
||
|
||
|
||
3.3. X Window System
|
||
|
||
Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z X
|
||
Window System in streznikom XFree86.
|
||
|
||
|
||
1. Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:
|
||
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>
|
||
|
||
|
||
Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejsi nabor pisav, kodi<64>
|
||
ranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
|
||
iso2-0.84.tar.gz. Po obicajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi<6D>
|
||
ramo in razpakiramo.
|
||
|
||
2. Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
|
||
imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
|
||
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vcasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
|
||
/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
|
||
pa naj nas ne moti). Mozen primer:
|
||
|
||
|
||
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
|
||
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
|
||
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
|
||
|
||
|
||
|
||
Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.
|
||
|
||
3. Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
|
||
distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
|
||
formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
|
||
Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so namesto
|
||
slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
|
||
danes ne uporablja vec.
|
||
|
||
|
||
___________________________________________________________________
|
||
for FILE in *.bdf
|
||
do
|
||
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
|
||
done
|
||
___________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
(da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v obliki
|
||
BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.
|
||
|
||
4. Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
|
||
izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.
|
||
|
||
|
||
gzip *.pcf
|
||
|
||
|
||
|
||
Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s compress.
|
||
|
||
5. V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko fonts.dir,
|
||
ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
|
||
XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom
|
||
|
||
|
||
mkfontdir
|
||
|
||
|
||
|
||
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
|
||
|
||
6. Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili nove
|
||
pisave, kar storimo z ukazom xset:
|
||
|
||
|
||
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
|
||
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
|
||
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
|
||
xset fp rehash
|
||
|
||
|
||
|
||
Ce je slo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
|
||
seznam vseh novo namescenih pisav.
|
||
|
||
7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
|
||
spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Streznik
|
||
XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
|
||
teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razlicnih
|
||
distribucijah nastavitve videl tudi ze v datotekah
|
||
/etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
|
||
/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiscemo niz FontPath in dodamo vrstice:
|
||
|
||
|
||
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
|
||
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
|
||
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
|
||
|
||
|
||
|
||
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
|
||
prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program, npr. xterm,
|
||
pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si preberemo v razdelku
|
||
``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
|
||
|
||
|
||
3.4. PostScript pod X11
|
||
|
||
Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
|
||
ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
|
||
(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
|
||
pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
|
||
pisave znatno lepse.
|
||
|
||
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
|
||
pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
|
||
opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov
|
||
na zaslonu''. S streznika snamemo datoteko v obliki zip:
|
||
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>
|
||
|
||
|
||
Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
|
||
ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
|
||
|
||
<ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
|
||
beta-1.0-4.noarch.rpm>
|
||
|
||
|
||
Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
|
||
in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ze pripravil
|
||
datoteki fonts.scale in fonts.dir. Ponovimo vajo z xset in v
|
||
nastavitveno datoteko dodamo vrstico:
|
||
|
||
|
||
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
|
||
|
||
|
||
|
||
Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System pozenimo
|
||
xfontsel. Novo namescene pisave najdemo najhitreje, ce jih iscemo po
|
||
``crkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zacetnicah) v
|
||
prvem stolpcu (fndry). Izberite kaksno veliko povecavo (pxlsz) in
|
||
primerjajte z rastrskimi pisavami!
|
||
|
||
|
||
3.5. TrueType pod X11
|
||
|
||
Rasterizator za pisave TrueType se ni standardni del paketa X Window
|
||
System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
|
||
podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
|
||
|
||
|
||
3.5.1. Freetype in xfsft
|
||
|
||
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
|
||
okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
|
||
za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
|
||
Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
|
||
katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
|
||
program za Linux.
|
||
|
||
|
||
<http://www.freetype.org/>
|
||
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
|
||
Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
|
||
izvedljive datoteke xfsft.
|
||
|
||
|
||
1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
|
||
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepisemo datoteke s
|
||
pisavami TrueType.
|
||
|
||
2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
|
||
taksne datoteke je naslednji:
|
||
|
||
___________________________________________________________________
|
||
5
|
||
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
|
||
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
|
||
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
|
||
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
|
||
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
|
||
___________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto datoteko.
|
||
Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
|
||
znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
|
||
nastetih petih kodnih naborov.
|
||
|
||
Joerg Pomnitz je napisal programcek ttmkfdir, ki avtomaticno pregleda
|
||
vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.
|
||
|
||
<http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>
|
||
|
||
|
||
|
||
3. V istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir. Ta ne bo napravil nic
|
||
drugega, kot obstojeco datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
|
||
v datoteko z imenom fonts.dir.
|
||
|
||
4. S streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci streznik
|
||
(navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kaksno drugo
|
||
primerno mesto.
|
||
|
||
5. Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
|
||
sluzi za zgled, ce nimate boljse:
|
||
|
||
___________________________________________________________________
|
||
clone-self = off
|
||
use-syslog = off
|
||
client-limit = 20
|
||
|
||
catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
|
||
|
||
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
|
||
|
||
# in decipoints
|
||
default-point-size = 120
|
||
|
||
# x,y
|
||
default-resolutions = 100,100,75,75
|
||
___________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
|
||
7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za podrob<6F>
|
||
nosti si oglejte prirocnik xfs(1).
|
||
|
||
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
|
||
|
||
|
||
|
||
6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko preverimo,
|
||
ce streznik deluje:
|
||
|
||
|
||
fslsfonts -server localhost:7100
|
||
|
||
|
||
|
||
7. Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
|
||
pisave, npr.
|
||
|
||
|
||
xset fp+ tcp/localhost:7100
|
||
|
||
|
||
|
||
Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
|
||
ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
|
||
vse pisave.
|
||
|
||
Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
|
||
/etc/XF86Config:
|
||
|
||
|
||
FontPath "tcp/localhost:7100"
|
||
|
||
|
||
|
||
3.5.2. Xfstt
|
||
|
||
Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
|
||
Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem pripravljen na
|
||
to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
|
||
in vseh zrcalih le-tega.
|
||
|
||
|
||
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>
|
||
|
||
|
||
|
||
4. Tipkovnica
|
||
|
||
4.1. Konzola
|
||
|
||
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
|
||
najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
|
||
Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
|
||
o tej temi preberemo vec. Paket je del vseh obicajnih distribucij in
|
||
se nalozi avtomaticno ob namestitvi sistema.
|
||
|
||
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
|
||
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
|
||
installpkg.
|
||
|
||
|
||
Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
|
||
zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrsnihkoli
|
||
razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
|
||
/usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo
|
||
preslikav za amerisko tipkovnico s 101 tipko:
|
||
|
||
<http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>
|
||
|
||
|
||
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
|
||
uporabo le-te je taksen:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
|
||
setfont lat2-16
|
||
# Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
|
||
loadkeys slovene
|
||
# ...in jo izberemo
|
||
echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.
|
||
|
||
Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
|
||
v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
|
||
operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih znakov v
|
||
ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejse, kar je potrebno za pisanje
|
||
po slovensko v tekstovnem nacinu.
|
||
|
||
|
||
4.2. X Windows System
|
||
|
||
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
|
||
ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s 102 ali 105
|
||
tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
|
||
|
||
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>
|
||
|
||
|
||
Uporaba je enostavna:
|
||
|
||
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
|
||
|
||
|
||
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys<79>
|
||
tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
|
||
podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno amerisko tip<69>
|
||
kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Ce je
|
||
ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalozimo slovensko preslikavo
|
||
tipkovnice, pozenemo:
|
||
|
||
xmodmap -pke > Xmodmap.us
|
||
|
||
|
||
To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.
|
||
|
||
Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
|
||
~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
|
||
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
|
||
uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
|
||
/etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomaticno nalozi ob vsakem zagonu X
|
||
Window System. Ce se ne nalozi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
|
||
njej mora biti nekaj takega kot:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
|
||
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
|
||
|
||
if [ -f $sysmodmap ]; then
|
||
xmodmap $sysmodmap
|
||
fi
|
||
|
||
if [ -f $usermodmap ]; then
|
||
xmodmap $usermodmap
|
||
fi
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
|
||
lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').
|
||
|
||
|
||
4.2.1. Xks
|
||
|
||
Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
|
||
lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
|
||
streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke KeyPress ter
|
||
jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje tudi pri slabo napisanih
|
||
programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
|
||
tudi resitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
|
||
slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
|
||
neme tipke).
|
||
|
||
<http://www.informatica.cz/>
|
||
|
||
|
||
Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
|
||
stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
|
||
zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
|
||
to mesto izkusnje drugih.
|
||
|
||
|
||
5. Slovenski locale
|
||
|
||
Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja,
|
||
odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
|
||
informacija o tem, kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni
|
||
red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila v zapisu decimalnih
|
||
stevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporocila programov
|
||
uporabniku.
|
||
|
||
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
|
||
sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
|
||
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
|
||
Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest kategorij:
|
||
|
||
<20> LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
|
||
|
||
<20> LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
|
||
|
||
<20> LC_TIME (izpis datuma in ure)
|
||
|
||
<20> LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)
|
||
|
||
<20> LC_MONETARY (izpis valute)
|
||
|
||
<20> LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
|
||
|
||
|
||
LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
|
||
izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v sesti
|
||
odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se namrec ni
|
||
mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil, zato je
|
||
standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode za ``da''
|
||
in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
|
||
gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih uporablja mehanizem
|
||
gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.
|
||
|
||
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
|
||
s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
|
||
GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
|
||
lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
|
||
se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
|
||
ipd.
|
||
|
||
Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
|
||
vsi prilastki:
|
||
|
||
|
||
~> date
|
||
Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
|
||
~> LANG=sl_SI.iso88592 date
|
||
Sob, 19 okt 1996 22:32:04
|
||
|
||
|
||
|
||
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
|
||
angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa bi, da
|
||
gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:
|
||
|
||
|
||
~> sort abc.tex
|
||
abc
|
||
abca
|
||
abd
|
||
abc
|
||
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
|
||
abc
|
||
abca
|
||
abc
|
||
abd
|
||
|
||
|
||
|
||
Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem. Pri
|
||
razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz
|
||
IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze prob<6F>
|
||
lem za umetno inteligenco...
|
||
|
||
Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:
|
||
|
||
LANG=jezik[_drzava[.nabor]]
|
||
|
||
|
||
Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca standard ISO
|
||
639, drzava pa dvocrkovna koda drzave, dolocena s standardom ISO 3166.
|
||
Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
|
||
naborom ISO 8859-2, je torej
|
||
|
||
LANG=sl_SI.iso88592
|
||
|
||
|
||
Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
|
||
jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
|
||
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
|
||
na kratko
|
||
|
||
LANG=sl
|
||
|
||
|
||
|
||
5.1. Programiranje z GNU gettext
|
||
|
||
Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
|
||
|
||
<20> xgettext, ki iz izvorne kode izlusci sporocila
|
||
|
||
<20> msgcmp, ki primerja dva kataloga sporocil
|
||
|
||
<20> msgmerge, zdruzi star preveden katalog sporocil z novim,
|
||
neprevedenim
|
||
|
||
<20> msgfmt, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno obliko
|
||
|
||
<20> msgunfmt, obratno od msgfmt
|
||
|
||
S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
|
||
programa s paketom GNU gettext.
|
||
|
||
|
||
1. Najprej napisemo program zgled.c. Pri pisanju programa ze vkljucimo
|
||
mehanizme internacionalizacije:
|
||
|
||
___________________________________________________________________
|
||
#include <locale.h>
|
||
#include <stdio.h>
|
||
#include <libintl.h>
|
||
|
||
#define PACKAGE "zgled"
|
||
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
|
||
|
||
char main() {
|
||
setlocale (LC_MESSAGES, "");
|
||
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
|
||
textdomain (PACKAGE);
|
||
|
||
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
|
||
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
|
||
return(0);
|
||
}
|
||
___________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na zaslon:
|
||
|
||
xgettext zgled.c
|
||
|
||
|
||
S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obicajna besedilna
|
||
datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.
|
||
|
||
3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
|
||
takole:
|
||
|
||
|
||
|
||
___________________________________________________________________
|
||
# Slovenski prevod zgleda
|
||
# Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
|
||
#
|
||
msgid ""
|
||
msgstr ""
|
||
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
|
||
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
|
||
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
|
||
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
|
||
"MIME-Version: 1.0\n"
|
||
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
|
||
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
|
||
"Xgettext-Options: \n"
|
||
"Files: zgled.c\n"
|
||
|
||
#: zgled.c:13
|
||
msgid "This is a short example."
|
||
msgstr "To je kratek zgled."
|
||
|
||
#: zgled.c:14
|
||
msgid "Author: Primoz Peterlin"
|
||
msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
|
||
___________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
|
||
message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
|
||
|
||
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
|
||
|
||
|
||
|
||
5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext nasel:
|
||
|
||
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
|
||
|
||
|
||
|
||
6. Program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl.a:
|
||
|
||
gcc -o zgled zgled.c -lintl
|
||
|
||
|
||
|
||
7. Pa poskusimo, kaksna je razlika!
|
||
|
||
|
||
LANG=C ./zgled
|
||
LANG=sl ./zgled
|
||
LC_ALL=sl ./zgled
|
||
LC_MESSAGES=sl ./zgled
|
||
LC_CTYPE=sl ./zgled
|
||
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
|
||
|
||
|
||
|
||
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v predzad<61>
|
||
njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
|
||
locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
|
||
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
|
||
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
|
||
irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.
|
||
|
||
Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
|
||
ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Tezavo, da GNU
|
||
gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je
|
||
pisec teh vrstic resil z simbolno povezavo v imeniku
|
||
/usr/local/share/locale:
|
||
|
||
ln -s sl sl_SI.iso88592
|
||
|
||
|
||
|
||
5.2. Poslovenjenje katalogov sporocil
|
||
|
||
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
|
||
predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino tistega, s
|
||
cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v slovenscino ze
|
||
prevedena sporocila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
|
||
gettext, grep, hello, recode in tar. Z nastavitvijo spremenljivke
|
||
okolja
|
||
|
||
LANG=sl
|
||
|
||
|
||
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto
|
||
angleskih.
|
||
|
||
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
|
||
elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko narocite tako, da na
|
||
naslov sl-request@li.org posljete vrstico
|
||
|
||
subscribe
|
||
|
||
|
||
v telesu sporocila.
|
||
|
||
Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
|
||
zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena. Vabljeni!
|
||
|
||
|
||
6. Poslovenjenje razlicnih programov
|
||
|
||
Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
|
||
koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
|
||
kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
|
||
s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
|
||
izjemam -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
|
||
uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
|
||
vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
|
||
tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
|
||
podobnemu.
|
||
|
||
|
||
6.1. Ukazne lupine
|
||
|
||
6.1.1. bash
|
||
|
||
Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
|
||
potrebi ustvarimo):
|
||
|
||
|
||
set meta-flag on
|
||
set convert-meta off
|
||
set output-meta on
|
||
|
||
|
||
|
||
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
|
||
podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
|
||
|
||
Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
|
||
lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam Home, Delete in End
|
||
vrnete njihov obicajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate se
|
||
vrstice
|
||
|
||
|
||
"\e[1~": beginning-of-line
|
||
"\e[3~": delete-char
|
||
"\e[4~": end-of-line
|
||
|
||
|
||
|
||
6.1.2. tcsh
|
||
|
||
Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
|
||
(/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
|
||
osebne nastavitve) dopisemo vrstico:
|
||
|
||
|
||
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
|
||
|
||
|
||
|
||
Med nami: kaze, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
|
||
nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.
|
||
|
||
Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
|
||
``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
|
||
|
||
|
||
rufko:~% set
|
||
...
|
||
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
|
||
rufko:~%
|
||
|
||
|
||
|
||
Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
|
||
preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
|
||
|
||
|
||
6.2. Terminalski emulatorji
|
||
|
||
6.2.1. xterm
|
||
|
||
V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
|
||
/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) dolocimo pisave,
|
||
ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
|
||
siroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
|
||
ISO Latin 2. Zgled:
|
||
|
||
|
||
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
|
||
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
|
||
|
||
|
||
|
||
Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts (glej se razdelek ``X
|
||
Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):
|
||
|
||
|
||
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
|
||
|
||
|
||
|
||
6.2.2. rxvt
|
||
|
||
Po podatkih v ceskem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
|
||
deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
|
||
najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
|
||
``Zahvala'', kje ga najdete).
|
||
|
||
|
||
6.3. Pisarniski paketi
|
||
|
||
6.3.1. WordPerfect
|
||
|
||
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
|
||
|
||
WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar moramo
|
||
napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
|
||
radi definirali crko S (velika crka S s stresico). Pricnemo s
|
||
snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo znakov, v
|
||
njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri nastavitvah
|
||
povezemo makro z izbrano tipko.
|
||
|
||
(Jaka Mele, Message-id:
|
||
<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
|
||
|
||
|
||
|
||
---------- Forwarded message ----------
|
||
Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
|
||
From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
|
||
To: jaka.mele@lugos.si
|
||
Subject: WordPerfect SLO tipkovnica
|
||
|
||
Hi!
|
||
|
||
Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
|
||
trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
|
||
fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
|
||
|
||
LP, Alen
|
||
|
||
|
||
|
||
Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
|
||
na
|
||
|
||
|
||
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>
|
||
|
||
|
||
(Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
|
||
|
||
|
||
|
||
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
|
||
Linuxom?" se glasi: SLABO.
|
||
|
||
1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
|
||
uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
|
||
fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
|
||
Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
|
||
tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
|
||
|
||
2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
|
||
znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
|
||
skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
|
||
verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
|
||
koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
|
||
napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
|
||
Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
|
||
tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
|
||
|
||
Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
|
||
|
||
Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
|
||
Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
|
||
koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
|
||
in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
|
||
tak.
|
||
|
||
--
|
||
Kome.
|
||
|
||
|
||
|
||
6.3.2. Star Office
|
||
|
||
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
|
||
|
||
StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
|
||
vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
|
||
slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
|
||
iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov linuxa slovenije
|
||
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
|
||
l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
|
||
/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
|
||
imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow streznik. To naredimo
|
||
tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopisemo:
|
||
|
||
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
|
||
|
||
|
||
Za tem pozenemo
|
||
|
||
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
|
||
|
||
|
||
ter se xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
|
||
/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
|
||
povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo se za
|
||
direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
|
||
povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
|
||
/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ze dodanih
|
||
pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove pisave, tako,
|
||
da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
|
||
-%d-%d-%d-%d... Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se
|
||
tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrsimo xmodmap
|
||
xmodmap.si. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda morali
|
||
xmodmap.si se popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
|
||
normalno, sicer pa samo pozenete swriter3 in uzivate v dodatnih
|
||
slovenskih pisavah.
|
||
|
||
|
||
6.3.3. Applixware
|
||
|
||
(Boris Pozar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
|
||
|
||
Z Lugosovega streznika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
|
||
8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
|
||
zadeva je resena.
|
||
|
||
|
||
<ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.4. Urejevalniki
|
||
|
||
6.4.1. GNU emacs
|
||
|
||
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
|
||
urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
|
||
obozujejo, ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je
|
||
takorekoc nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega
|
||
poganjate prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik,
|
||
poganjate TeX, berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
|
||
obvladate Emacs, imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del
|
||
naslednjega stoletja ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika.
|
||
Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
|
||
|
||
|
||
6.4.1.1. Starejse izdaje programa GNU emacs
|
||
|
||
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
|
||
(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
|
||
dodamo naslednjih nekaj vrstic:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
;; Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
|
||
(standard-display-european t)
|
||
|
||
;; Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
|
||
(set-input-mode (car (current-input-mode))
|
||
(nth 1 (current-input-mode))
|
||
0)
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z
|
||
nastavitvami:
|
||
|
||
<20> /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)
|
||
|
||
<20> ~/.emacs (osebne nastavitve)
|
||
|
||
<20> /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)
|
||
|
||
Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
|
||
prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
|
||
forward-word in backward-word ne bosta zatikala na nasih znakih, ter
|
||
da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med velikimi in
|
||
malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
|
||
trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina in
|
||
racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs so
|
||
posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na
|
||
|
||
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.4.1.2. GNU emacs 20
|
||
|
||
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
|
||
je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
|
||
;;; and onwards)
|
||
(set-language-environment "Latin-2")
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
|
||
Set Language Environment / European / Latin-2.
|
||
|
||
|
||
6.4.2. crisp
|
||
|
||
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
|
||
Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
|
||
pokusino'' (shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991
|
||
in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1)
|
||
pa trzi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje
|
||
pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; ce se nobenega od teh dveh
|
||
ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
|
||
|
||
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
|
||
127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
|
||
uvede z znakoma \x. Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno kodo Crisp in
|
||
v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
|
||
argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
|
||
makroukaz prevedemo:
|
||
|
||
|
||
crunch xterm.cr
|
||
|
||
|
||
|
||
Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
|
||
/usr/local/lib/crisp/macros/tty.
|
||
|
||
Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
|
||
oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
|
||
vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp
|
||
za X11). Poleg tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
|
||
pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala je logicna
|
||
povezava:
|
||
|
||
|
||
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
|
||
|
||
|
||
|
||
Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:
|
||
|
||
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>
|
||
|
||
Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
|
||
primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro pa pretvori
|
||
zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira se nekaj drugih
|
||
kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih. Navodila za uporabo so na
|
||
voljo tudi prek WWW:
|
||
|
||
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>
|
||
|
||
|
||
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
|
||
urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse
|
||
ugodnejse nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
|
||
opisanih tezav z vnosom osembitnih znakov.
|
||
|
||
|
||
6.4.3. vi
|
||
|
||
Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z licencnino
|
||
najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
|
||
vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vcasih pa tudi ``elvis'',
|
||
delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
|
||
katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
|
||
urejevalnikih naucili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
|
||
``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu,
|
||
pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.
|
||
|
||
Po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
|
||
tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko vcasih povzrocajo
|
||
zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika (npr. fmt za
|
||
poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v ~/.profile dolocimo
|
||
spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').
|
||
|
||
|
||
6.5. Elektronska posta
|
||
|
||
6.5.1. Pine
|
||
|
||
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
|
||
(ali /etc/pine.conf, zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
|
||
enem ali drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
|
||
spremenljivko na ISO-8859-2:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
...
|
||
# character-set should reflect the capabilities of the display
|
||
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
|
||
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
|
||
character-set=ISO-8859-2
|
||
...
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
6.5.2. elm
|
||
|
||
Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
|
||
ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
|
||
ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
|
||
bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
|
||
naslednjih spremenljivk:
|
||
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
...
|
||
charset=iso-8859-1
|
||
displaycharset=iso-8859-1
|
||
textencoding=8bit
|
||
...
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
|
||
8859-2.
|
||
|
||
Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise
|
||
svoje izkusnje.
|
||
|
||
|
||
6.5.3. Netscape Mail
|
||
|
||
V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
|
||
pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
|
||
preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
|
||
X11''), le se v menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'',
|
||
tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
|
||
|
||
Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
|
||
|
||
|
||
6.6. Svetovni splet
|
||
|
||
|
||
|
||
6.6.1. Lynx
|
||
|
||
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
|
||
jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
|
||
zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puscice izberemo
|
||
zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
|
||
nastavitev) nastavimo
|
||
|
||
character_set=ISO Latin 2
|
||
|
||
|
||
In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
|
||
|
||
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
|
||
|
||
|
||
|
||
6.6.2. Netscape Navigator
|
||
|
||
(Metod Kozelj, Message-id:
|
||
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
|
||
|
||
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
|
||
uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
|
||
znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
|
||
X11''). Ko Navigator zazenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
|
||
za 'Central European (ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki
|
||
brkljalniku pravilno sporoci uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
|
||
avtomaticno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
|
||
spremenimo osnovno velikost crk ali pa obliko za proporcionalno
|
||
pisavo.
|
||
|
||
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
|
||
dolocimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
|
||
the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
|
||
katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
|
||
le pisave s pravim naborom znakov.
|
||
|
||
Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
|
||
ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
|
||
pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro ,,View
|
||
/ Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
|
||
|
||
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
|
||
tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
|
||
modulu 'Page Composer'.
|
||
|
||
Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
|
||
namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
|
||
strani Microsoft CP1250, oznacene kot windows-1250 v glavi.
|
||
|
||
|
||
6.6.3. Spletni strezniki
|
||
|
||
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
|
||
for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
|
||
ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev
|
||
problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih``
|
||
http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
|
||
|
||
|
||
6.6.3.1. Nacela
|
||
|
||
|
||
1. Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
|
||
podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
|
||
vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
|
||
ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
|
||
|
||
2. Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
|
||
informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
|
||
zato mora odrazati pravo vsebino spisa.
|
||
|
||
3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
|
||
,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
|
||
podmnozica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmozen
|
||
prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
|
||
MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
|
||
|
||
|
||
Content-Type: text/html
|
||
|
||
|
||
|
||
4. Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom charset v vrstici
|
||
Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naceloma je
|
||
dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
|
||
Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa je priporocljivo, da se
|
||
omejimo na naslednje entitete HTTP:
|
||
|
||
|
||
charset = "US-ASCII"
|
||
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
|
||
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
|
||
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
|
||
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
|
||
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
|
||
| token
|
||
|
||
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred<65>
|
||
stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
|
||
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
|
||
njegova podmnozica).
|
||
|
||
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
|
||
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
|
||
|
||
|
||
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
||
|
||
|
||
|
||
Pri tem presledek med podpicjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.
|
||
|
||
5. Numericne entitete oblike &#nnn; dolocajo pismenko s kodo nnn v
|
||
referencnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
|
||
trenutno izbranem. Na ta nacin torej sploh ne moremo uporabljati
|
||
nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
|
||
lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Crko c (mali C s
|
||
kljukico) lahko torej zapisemo kot č. In samo tako.
|
||
|
||
|
||
6.6.3.2. Prakticni oziri
|
||
|
||
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
|
||
ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
|
||
kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
|
||
za vse spise. Ce pa je informacija namenjena sirsemu obcinstvu, pa je
|
||
potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
|
||
kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
|
||
prikazati. Veljavno dolocilo prenosnega protokola HTTP namrec od
|
||
spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikazejo spise HTML, ki
|
||
uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
|
||
zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
|
||
ignorira in stran (nepravilno) prikaze v nekem drugem kodnem razporedu
|
||
(navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
|
||
priporocljivo, da vstopne tocke v vas informacijski sistem ne
|
||
uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od ISO 8859-1.
|
||
|
||
|
||
6.6.3.3. Podrobnosti izvedbe
|
||
|
||
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
|
||
prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
|
||
ISO 8859-2:
|
||
|
||
<20> dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po ISO-8859-2,
|
||
in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
|
||
|
||
<20> dinamicno prekodiranje spisov
|
||
|
||
<20> uporaba posebnosti streznika ali brskalnika
|
||
|
||
|
||
6.6.3.4. Dolocitev nove pripone za staticne spise
|
||
|
||
Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
|
||
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
|
||
katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
|
||
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
|
||
dolocata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloca
|
||
kvecjemu eno zvrst spisa.
|
||
|
||
|
||
Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
|
||
spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
|
||
8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega streznika, da
|
||
se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
|
||
moznost je vsekakor, da pripono .html trajno vezemo na zvrst spisov
|
||
HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta resitev ima
|
||
seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki ne more prikazati tega
|
||
nabora znakov.
|
||
|
||
Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
|
||
dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa text/html;
|
||
charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moznost podpira vecina spletnih
|
||
streznikov. Streznika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
|
||
npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
|
||
vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
|
||
domisleno shemo (glej Resitev problema slovenskih sumnikov v HTML
|
||
dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
|
||
uporabljajo kodne razporede, razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer
|
||
dolocimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
|
||
razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
|
||
|
||
|
||
<20> Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:
|
||
|
||
|
||
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
|
||
|
||
|
||
|
||
<20> Streznik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:
|
||
|
||
|
||
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
|
||
|
||
|
||
|
||
<20> Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci piki:
|
||
v datoteki srm.conf dodamo:
|
||
|
||
|
||
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
|
||
|
||
|
||
|
||
6.6.3.5. Dinamicno prekodiranje
|
||
|
||
Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
|
||
Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih spisov.
|
||
Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
|
||
spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
|
||
pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas streznika,
|
||
po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
|
||
shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
|
||
komunikacijske vode.
|
||
|
||
Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:
|
||
|
||
<20> slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
|
||
kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
|
||
ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
|
||
Ljubljana, Slovenija.
|
||
|
||
<20> pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
|
||
spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
|
||
RomanCE in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski,
|
||
Krakow, Poljska.
|
||
|
||
Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
|
||
razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
|
||
streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
|
||
Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
|
||
Supplemented File Type''.
|
||
|
||
|
||
6.6.3.6. Metainformacija za spletni streznik W3C
|
||
|
||
Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
|
||
metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
|
||
|
||
Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
|
||
pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Ce na primer spletne
|
||
spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in zelimo opremiti spis
|
||
isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:
|
||
|
||
|
||
<20> Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
|
||
|
||
|
||
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
|
||
|
||
|
||
|
||
<20> Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
|
||
datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
|
||
Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
|
||
format RFC822. V nasem primeru je to ena sama vrstica:
|
||
|
||
|
||
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
||
|
||
|
||
|
||
6.6.3.7. Datoteke ASIS za streznik Apache
|
||
|
||
Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
|
||
poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
|
||
is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
|
||
Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
|
||
protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
|
||
|
||
V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona .asis pripada
|
||
zvrsti spisa httpd/send-as-is:
|
||
|
||
|
||
AddType httpd/send-as-is asis
|
||
|
||
|
||
|
||
Primer datoteke ASIS:
|
||
|
||
|
||
Status: 200 OK
|
||
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
||
|
||
<HTML>
|
||
<HEAD>
|
||
<TITLE>Hello world</TITLE>
|
||
</HEAD>
|
||
<BODY>
|
||
<H1>Zivjo svet!</H1>
|
||
</BODY>
|
||
</HTML>
|
||
|
||
|
||
|
||
Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
|
||
streznika. Streznik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
|
||
smemo vkljuciti v datoteko.
|
||
|
||
|
||
6.6.3.8. Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
|
||
|
||
V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV je
|
||
bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko streznik potegne
|
||
dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
|
||
uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
|
||
kateri streznik to v resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje
|
||
spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
|
||
in bi se mocno poznalo pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so
|
||
namesto tega zaceli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
|
||
(Netscape Navigator, na primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).
|
||
|
||
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
|
||
zaglavju spisa:
|
||
|
||
|
||
<HTML>
|
||
<HEAD>
|
||
<TITLE>Naslov<TITLE>
|
||
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
|
||
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
|
||
</HEAD>
|
||
|
||
<BODY>
|
||
Besedilo...
|
||
</BODY>
|
||
</HTML>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.7. Delo na oddaljenem racunalniku
|
||
|
||
Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja TCP/IP delamo na drugem
|
||
racunalniku.
|
||
|
||
Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
|
||
nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
|
||
obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav se poleg teh programov
|
||
splaca pogledati se
|
||
|
||
<20> nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')
|
||
|
||
<20> nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega). Eksplicitno ga
|
||
lahko nastavimo z ukazom
|
||
stty -parenb -istrip cs8
|
||
|
||
|
||
<20> in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
|
||
|
||
|
||
6.7.1. Telnet
|
||
|
||
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
|
||
toggle binary:
|
||
|
||
~> telnet
|
||
telnet> toggle binary
|
||
Negotiating binary mode with remote host.
|
||
telnet> open racunalnik
|
||
|
||
|
||
Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v
|
||
nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
|
||
|
||
|
||
...
|
||
biofiz.mf.uni-lj.si
|
||
set binary true
|
||
...
|
||
|
||
|
||
|
||
6.7.2. rlogin
|
||
|
||
Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
|
||
pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':
|
||
|
||
rlogin racunalnik -8
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8. TeX in LaTeX
|
||
|
||
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
|
||
|
||
<20> 7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov
|
||
|
||
<20> nacin izpisa nasih znakov
|
||
|
||
<20> poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
|
||
|
||
<20> slovenska pravila za deljenje besed
|
||
|
||
<20> prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
|
||
LaTeX in Linuxdoc DTD
|
||
|
||
Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
|
||
avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.
|
||
|
||
Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
|
||
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
|
||
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
|
||
|
||
<ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
|
||
<http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>
|
||
|
||
|
||
|
||
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo
|
||
slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
|
||
za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne vzorce;
|
||
poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni nacin
|
||
vnosa znakov "c"s"z:
|
||
|
||
|
||
\usepackage[slovene]{babel}
|
||
|
||
|
||
|
||
V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
|
||
izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
|
||
8-bitni vnos znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
\documentclass[a4paper]{article}
|
||
\usepackage[slovene]{babel}
|
||
\usepackage[T1]{fontenc}
|
||
\usepackage[latin2]{inputenc}
|
||
\begin{document}
|
||
Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
|
||
sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
|
||
ze cetrt cez tri.
|
||
\end{document}
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8.1. LaTeX 2.09
|
||
|
||
V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
|
||
mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
|
||
Primer uporabe:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
\documentstyle[latin2]{article}
|
||
\begin{document}
|
||
...
|
||
\end{document}
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.
|
||
|
||
<ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8.2. Slovenska pravila za deljenje besed
|
||
|
||
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
|
||
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
|
||
slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
|
||
individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
|
||
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
|
||
posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno podporo
|
||
v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
|
||
z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
|
||
1997-04-15.
|
||
|
||
V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
|
||
Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
|
||
administrator pozenete program texconfig. V menuju izberemo moznost
|
||
HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
|
||
izbiri pozene urejevalnik vi in vanj nalozi datoteko language.dat. Za
|
||
tiste, ki ga ne poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno,
|
||
gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
|
||
Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
|
||
Datoteko shranite in zakljucite z delom s pritiskom na tipko Esc in
|
||
vpisom :wq (dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oborozeni s
|
||
tem znanjem v datoteki language.dat pobrisemo komentar (znak za
|
||
procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
|
||
urejevalnik. Program texconfig bo avtomaticno ustvaril nove formatne
|
||
datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
|
||
|
||
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko sihyph22.tex,
|
||
ki so enako cudezno izginile, ko mu je dr. Zlajpah poslal novo izdajo
|
||
slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
|
||
lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
|
||
navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Pozenemo
|
||
texconfig, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira REHASH -
|
||
rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejsnjega
|
||
odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.
|
||
|
||
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
|
||
|
||
<http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8.3. LyX
|
||
|
||
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
|
||
|
||
Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
|
||
ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:
|
||
|
||
|
||
1. Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
|
||
v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku ``X
|
||
Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').
|
||
|
||
2. Pozenemo LyX in nastavimo:
|
||
|
||
|
||
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
|
||
|
||
|
||
|
||
Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
|
||
dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
|
||
/usr/share/lyx/, uporabniska pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
|
||
|
||
|
||
\font_norm iso8859-2
|
||
|
||
|
||
|
||
3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:
|
||
|
||
|
||
|
||
Layout / Document / Language = slovene
|
||
Layout / Document / Encoding = latin2
|
||
Layout / Paper / Papersize = A4
|
||
Layout / Quotes = ,,text`` & Double
|
||
|
||
|
||
|
||
4. Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih (in to
|
||
seveda zelimo), uporabimo se izbiro
|
||
|
||
|
||
Layout / Save layout as default
|
||
|
||
|
||
|
||
5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
|
||
pritrdilno na vprasanje:
|
||
|
||
|
||
"Should I set some parameters to letter the defaults
|
||
of this document class?"
|
||
|
||
|
||
|
||
Zaradi napake v LyXu do vkljucno 1.0.0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
|
||
znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
|
||
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
|
||
tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obvesceni in
|
||
jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.
|
||
|
||
7-bitni vnos sumnikov kot "c"s"z je otezen, ker LyX avtomaticno
|
||
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
|
||
spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejsa moznost pa je, da
|
||
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
|
||
cua.bind, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:
|
||
|
||
|
||
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
|
||
|
||
|
||
|
||
Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z. S tem zal izgubimo
|
||
avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pac
|
||
ne moremo imeti...
|
||
|
||
Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Ce je se ni, lahko
|
||
napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
|
||
popravimo.
|
||
|
||
Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ~{`),
|
||
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena Salamuna
|
||
<alen.salamun@medinet.si>:
|
||
|
||
|
||
Options / Keyboard / Primary = slovene
|
||
|
||
|
||
|
||
Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipicno v imeniku
|
||
/usr/share/lyx/kbd/.
|
||
|
||
Takole pa lahko uporabimo crkovalnik ``ispell'' za crkovanje
|
||
slovenskih spisov:
|
||
|
||
|
||
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
|
||
* Use alternate language: slovensko
|
||
* Extra special chars allowed in words: cszCSZ
|
||
|
||
|
||
|
||
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
|
||
|
||
|
||
Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
|
||
* Uporabi drug jezik: slovensko
|
||
* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8.4. Pregled besedila na zaslonu
|
||
|
||
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
|
||
programom za pregled besedila na zaslonu:
|
||
|
||
XDvi
|
||
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
|
||
|
||
________________________________________________________________
|
||
XDvi.paper: a4
|
||
________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Ghostview
|
||
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
|
||
/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
|
||
vrstice:
|
||
|
||
________________________________________________________________
|
||
! Ghostview naj uporablja format A4
|
||
*pageMedia: A4
|
||
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
|
||
*Ghostview.interpreter: gs
|
||
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
|
||
________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
|
||
Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
|
||
/usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
|
||
/usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
|
||
velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
|
||
(pobrisemo zacetni znak za procent):
|
||
|
||
|
||
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
|
||
|
||
|
||
|
||
6.8.5. Stvarna kazala
|
||
|
||
Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
|
||
Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
|
||
nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.
|
||
|
||
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
|
||
besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaciti z
|
||
ukazom \index{vnos}. Ker navadno zelimo stvarno kazalo tudi izpisati,
|
||
dodamo se ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
|
||
Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
\documentclass[a4paper]{article}
|
||
\usepackage[slovene]{babel}
|
||
\usepackage[T1]{fontenc}
|
||
\usepackage[latin2]{inputenc}
|
||
\usepackage{makeidx}
|
||
\makeindex
|
||
\begin{document}
|
||
Ceprav se pouk na zeleznicarski
|
||
soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
|
||
Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
|
||
odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
|
||
Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
|
||
\printindex
|
||
\end{document}
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Trik je v tem, da makeindex dopusca skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
|
||
je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
|
||
resnici izpise. Naso crko C zato pisemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
|
||
razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako bo zanesljivo uvrscena za
|
||
vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
|
||
|
||
|
||
latex zelez-sola
|
||
makeindex zelez-sola
|
||
latex zelez-sola
|
||
|
||
|
||
|
||
Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
|
||
ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
|
||
pa vsrka drugi ukaz latex.
|
||
|
||
|
||
6.9. groff
|
||
|
||
Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
|
||
(nacin nroff) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z osembitnimi
|
||
znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira -Tlatin1), da so
|
||
kodirani po razporedu ISO Latin 1.
|
||
|
||
Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko nase
|
||
znake vnasamo kot makroukaze, na primer:
|
||
|
||
|
||
\('a a z ostrivcem
|
||
\(vc c s stresico
|
||
\vou u s krozcem
|
||
|
||
|
||
Izpis v obliki PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
|
||
deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
|
||
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
|
||
tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
|
||
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec. Za
|
||
paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
|
||
ga na
|
||
|
||
<ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.10. Perl
|
||
|
||
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
|
||
primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
use locale;
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
|
||
si sposodili pri Janu Pazdziori:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
||
t:e:z:i:s:c:e:
|
||
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
||
t:e:zi:sce:
|
||
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
||
t:e:zi:sce:
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
|
||
spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, nase znake
|
||
res uposteval kot crke (\).
|
||
|
||
|
||
6.11. Crkovanje: ispell
|
||
|
||
Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
|
||
manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki
|
||
|
||
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz>
|
||
|
||
|
||
Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, slovensko.hash in sloven<65>
|
||
sko.aff. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani leksikone za ostale
|
||
jezike. Pri piscu teh vrstic je to /usr/lib/ispell/; ce pri vas ni, si
|
||
lahko morda pomagate s tem, da s find poskusite poiskati datoteko
|
||
english.aff. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je pod<6F>
|
||
jetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s
|
||
posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na
|
||
Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
|
||
|
||
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
|
||
katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
|
||
slovensko:
|
||
|
||
ispell -d slovensko besedilo.txt
|
||
|
||
|
||
|
||
Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
|
||
prirocniku, vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino si lahko
|
||
preberete na strani Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Ispell s
|
||
slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni crkovalnik Trubar
|
||
istega avtorja:
|
||
|
||
<http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.12. Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
|
||
|
||
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
|
||
Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
|
||
CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
|
||
Latin 7 itd.
|
||
|
||
Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
|
||
nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program. Eden
|
||
takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:
|
||
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>
|
||
|
||
|
||
Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
|
||
strani 1250-1259.
|
||
|
||
Uporaba je enostavna:
|
||
|
||
recode yu:latin2 datoteka
|
||
|
||
|
||
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
|
||
Latin 2. Kot obicajno izda tudi tu izbira --help se dodatne moznosti.
|
||
|
||
Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
|
||
naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:
|
||
|
||
recode yu..latin2 datoteka
|
||
|
||
|
||
Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
|
||
se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejse
|
||
(preizkusne) izdaje programa recode najdete na:
|
||
|
||
<ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>
|
||
|
||
|
||
|
||
6.13. Drugi programi
|
||
|
||
6.13.1. Pregledovalnik less
|
||
|
||
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
|
||
zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
|
||
|
||
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
|
||
~/.profile:
|
||
|
||
|
||
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
|
||
|
||
|
||
|
||
latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat slednjega se ne pozna,
|
||
ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obicajni, kateri pa
|
||
kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
|
||
enak v celotni druzini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto
|
||
tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
|
||
|
||
|
||
LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
|
||
|
||
|
||
|
||
Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
|
||
znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
|
||
znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
|
||
znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.
|
||
|
||
|
||
6.13.2. Koledar gcal
|
||
|
||
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek cal, ki pa je precej
|
||
anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
|
||
koledarcek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
|
||
Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje je
|
||
verjetno:
|
||
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
|
||
|
||
|
||
Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza nasim razmeram:
|
||
|
||
|
||
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
|
||
|
||
|
||
|
||
7. Tiskanje
|
||
|
||
Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:
|
||
|
||
<20> Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
|
||
|
||
<20> Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
|
||
znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
|
||
|
||
<20> Tiskalnik razume PostScript
|
||
|
||
<20> Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII
|
||
|
||
Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.
|
||
|
||
|
||
7.1. Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
|
||
|
||
Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored ISO
|
||
Latin 2. Med njimi so
|
||
|
||
<20> Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
|
||
|
||
<20> Hewlett-Packard LaserJet 5L
|
||
|
||
<20> Epson FX-2170 (NLSP)
|
||
|
||
<20> Epson LQ-870 (NLSP)
|
||
|
||
<20> Epson LQ-2070 (NLSP)
|
||
|
||
<20> Epson LQ-2170 (NLSP)
|
||
|
||
<20> Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)
|
||
|
||
<20> Fujitsu DL700
|
||
|
||
<20> Fujitsu DL1150/1250
|
||
|
||
<20> Fujitsu DL3700/3800
|
||
|
||
<20> Fujitsu DL6400/6600
|
||
|
||
Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
|
||
tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
|
||
Epson (ESC/P2) so naslednje
|
||
|
||
PCL
|
||
Tole menda deluje:
|
||
|
||
________________________________________________________________
|
||
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
|
||
________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
ESC/P2
|
||
Z ukazom ESC ( t prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
|
||
tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
|
||
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
|
||
Manual``, december 1997):
|
||
|
||
________________________________________________________________
|
||
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
|
||
________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.
|
||
|
||
Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
|
||
na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
|
||
podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki''.
|
||
|
||
|
||
7.2. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
|
||
|
||
Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj je
|
||
bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
|
||
njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
|
||
primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno tiskamo spise, kodirane
|
||
po ISO Latin 2.
|
||
|
||
Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled si oglejmo
|
||
tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu svedskega
|
||
nabora.
|
||
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
|
||
:lp=/dev/lp1:\
|
||
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
|
||
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
||
:mx#0:\
|
||
:sh:
|
||
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
|
||
:lp=/dev/null:\
|
||
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
|
||
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
|
||
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
||
:mx#0:\
|
||
:sh:
|
||
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
|
||
:lp=/dev/null:\
|
||
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
|
||
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
|
||
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
||
:mx#0:\
|
||
:sh:
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Zgled ima tri tiskalniske vrste. Prva je dejanski tiskalnik z
|
||
ameriskim (ASCII) naborom znakov. Druga uporablja filter
|
||
/usr/spool/lpd/jus_filter:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
#!/bin/sh
|
||
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
|
||
postavimo v prvo tiskalnisko vrsto. Filter jus_epson ne napravi
|
||
drugega, kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor,
|
||
prepise datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
|
||
nazaj v ameriski nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
|
||
od vrste tiskalnika:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
#!/bin/sh
|
||
# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
|
||
#
|
||
# Izberemo slovenski (svedski) nabor
|
||
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
|
||
# Izpisemo dokument
|
||
cat
|
||
# Izberemo ameriski nabor
|
||
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
|
||
pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani filter za
|
||
to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
|
||
koncno t<>ko datoteko postavi v prvo vrsto.
|
||
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
#!/bin/sh
|
||
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
|
||
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
|
||
/usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres<65>
|
||
likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako sumnike kot zavite
|
||
oklepaje, v JUS pa samo se prve.
|
||
|
||
Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
|
||
podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
|
||
/usr/spool/lpd/latin2.
|
||
|
||
Tiskanje gre zdaj tako:
|
||
|
||
1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
|
||
se datoteka odtisne kot ASCII:
|
||
|
||
lpr datoteka
|
||
|
||
|
||
|
||
2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
|
||
I.B1.002:
|
||
|
||
lpr -Pjus datoteka
|
||
|
||
|
||
|
||
3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
|
||
kodirano po ISO Latin 2:
|
||
|
||
lpr -Platin2 datoteka
|
||
|
||
|
||
|
||
7.3. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
|
||
|
||
(Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
|
||
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
|
||
|
||
Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
|
||
izboljsavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase
|
||
znake in oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je filter,
|
||
ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za njim pa
|
||
spet nazaj v ASCII.
|
||
|
||
Datoteka /etc/printcap je v tem primeru taksna:
|
||
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
# /etc/printcap
|
||
lp|raw|yu:\
|
||
:lp=/dev/lp1:\
|
||
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
|
||
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
||
:mx#0:\
|
||
:sh:
|
||
lat2:\
|
||
:lp=/dev/null:\
|
||
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
|
||
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
|
||
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
||
:mx#0:\
|
||
:sh:
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
|
||
/etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
#!/bin/sh
|
||
# /etc/lp/lat2.filter
|
||
|
||
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
#!/bin/sh
|
||
#/etc/lp/lat2.switch
|
||
|
||
echo -ne "\033R0"
|
||
|
||
sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/S/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
|
||
-e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
|
||
|
||
echo -ne "\033R5"
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
|
||
uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
|
||
zadovoljen tudi s tem.
|
||
|
||
|
||
7.4. Tiskalniki PostScript
|
||
|
||
``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
|
||
Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk ne pozna,
|
||
in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
|
||
razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec, diereza,
|
||
sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoca definiranje
|
||
sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga, ki bo
|
||
definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
|
||
bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.
|
||
|
||
Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da resita za
|
||
nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti cisto obicajno besedilo
|
||
na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
|
||
stran v PostScriptu z danim besedilom in jo posljeta na tiskalnik.
|
||
Fleksibilnost PostScripta omogoca tudi transformacije (npr.
|
||
pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
|
||
Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
|
||
|
||
|
||
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
|
||
<http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
|
||
<http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>
|
||
|
||
|
||
|
||
7.4.1. ogonkify
|
||
|
||
Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
|
||
crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
|
||
filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
|
||
mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
|
||
njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
|
||
datoteke PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
|
||
delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
|
||
Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
|
||
|
||
Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen, ogonkify
|
||
uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
|
||
Navigatorja:
|
||
|
||
ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
|
||
|
||
|
||
|
||
7.4.2. GNU enscript
|
||
|
||
Ce GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih, ki so
|
||
prilozena programu. Poleg njega potrebujemo se vsaj eno pisavo z
|
||
vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je npr. IBM
|
||
Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
|
||
programom ghostscript ipd. Ce nismo prepricani, ali ga imamo ze
|
||
namescenega, pozenemo:
|
||
|
||
|
||
find / -name cour.pf[ab]
|
||
|
||
|
||
|
||
V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
|
||
/usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
|
||
dodamo pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
|
||
enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
|
||
vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
|
||
Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
|
||
|
||
Primer konfiguracijske datoteke:
|
||
|
||
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
...
|
||
# Kje hranimo pisave PostScript?
|
||
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
|
||
...
|
||
# Privzeti nacin kodiranja:
|
||
DefaultEncoding: latin2
|
||
...
|
||
# Privzeti format papirja:
|
||
DefaultMedia: A4
|
||
...
|
||
# lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
|
||
QueueParam: -P
|
||
...
|
||
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
|
||
Spooler: lpr
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom
|
||
|
||
enscript datoteka
|
||
|
||
|
||
|
||
7.4.3. a2ps
|
||
|
||
Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
|
||
sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
|
||
``ogonkify''.
|
||
|
||
Nasim krajem prilagodimo a2ps z majckeno spremembo nastavitvene
|
||
datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
|
||
/usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
|
||
se imenuje ~/.a2psrc.
|
||
|
||
______________________________________________________________________
|
||
...
|
||
# Default encoding
|
||
Options: --encoding=latin2
|
||
|
||
# Default media
|
||
Options: --media=A4
|
||
...
|
||
______________________________________________________________________
|
||
|
||
|
||
|
||
8. Linux v Sloveniji
|
||
|
||
Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih Linuxa po
|
||
drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na naslovu
|
||
|
||
<http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html>
|
||
|
||
|
||
Ce vas ni med njimi, se prijavite!
|
||
|
||
<http://domen.uninett.no:29659/>
|
||
|
||
|
||
|
||
8.1. Skupina uporabnikov Linuxa
|
||
|
||
Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
|
||
uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group of
|
||
Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:
|
||
|
||
<http://www.lugos.si/>
|
||
|
||
|
||
Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
|
||
tako, da na naslov majordomo@lugos.si posljete vrstico
|
||
|
||
subscribe lugos-list
|
||
|
||
|
||
v telesu sporocila.
|
||
|
||
|
||
8.2. Strezniki FTP
|
||
|
||
Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
|
||
streznika LUGOS,
|
||
|
||
<http://www.lugos.si/arhiv/>
|
||
|
||
|
||
Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
|
||
drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
|
||
Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
|
||
|
||
<ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
|
||
|
||
|
||
Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian in
|
||
programje iz projekta GNU,
|
||
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
|
||
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
|
||
|
||
|
||
Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
|
||
v Murski Soboti,
|
||
|
||
<ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>
|
||
|
||
|
||
Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto druzbo
|
||
uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
|
||
|
||
<ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>
|
||
|
||
|
||
Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
|
||
racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
|
||
|
||
<ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
|
||
|
||
|
||
Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
|
||
robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
|
||
|
||
<http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>
|
||
|
||
|
||
Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
|
||
strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
|
||
v Mariboru:
|
||
|
||
<http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
|
||
<ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>
|
||
|
||
|
||
|
||
8.3. Usenet
|
||
|
||
Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
|
||
Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
|
||
predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima drustvo LUGOS:
|
||
si.org.lugos.
|
||
|
||
|
||
8.4. Zastopniki za Linux
|
||
|
||
Agenda d.o.o., Lavriceva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
|
||
zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.
|
||
|
||
CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
|
||
zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel. 061/614548)
|
||
ali Mantis (tel. 061/1685473).
|
||
|
||
|
||
9. O tem spisu
|
||
|
||
Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
|
||
Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani
|
||
Slovenskega drustva uporabnikov Linuxa:
|
||
|
||
<http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
|
||
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>
|
||
|
||
|
||
Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
|
||
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splosna vprasanja o Linuxu in
|
||
poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
|
||
ali v si.comp.os.unix.
|
||
|
||
|
||
9.1. Opombe k drugi izdaji
|
||
|
||
Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
|
||
konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
|
||
stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
|
||
konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
|
||
Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
|
||
locale predstavlja standarden nacin prilagoditve programov, zato je
|
||
temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi opisi
|
||
prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov WordPerfect,
|
||
Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
|
||
urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z domiselno
|
||
alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta omenjena
|
||
ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
|
||
Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.
|
||
|
||
Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
|
||
problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
|
||
zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
|
||
programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
|
||
Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
|
||
preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
|
||
navedel in lahko stopite v stik z njimi.
|
||
|
||
|
||
9.2. Zahvala
|
||
|
||
Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
|
||
sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
|
||
se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
|
||
``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
|
||
internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
|
||
koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
|
||
ogonkowa, ter Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Prvi spis je
|
||
spisala skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v cz.comp.linux,
|
||
zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
|
||
najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrzuje Jaroslaw
|
||
Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na
|
||
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
|
||
|
||
Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
|
||
Gorazd Bozic <gorazd.bozic@arnes.si>, Ales Casar <casar@uni-mb.si>,
|
||
Tomaz Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaz Godec <gody@elgo.si>,
|
||
Ales Kosir <ales.kosir@hermes.si>, Metod Kozelj <metod.kozelj@rzs-
|
||
hm.si>, Renato Lukac <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer
|
||
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak
|
||
<borutm@bigfoot.com>, Boris Pozar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko
|
||
Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susic
|
||
<robert.susic@ijs.si>, Alen Salamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaz
|
||
Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon Zlajpah
|
||
<leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se
|
||
opravicujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.
|
||
|
||
|
||
9.3. Vprasanja
|
||
|
||
9.3.1. Se pravi Slovenian ali Slovene?
|
||
|
||
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
|
||
s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
|
||
Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali drugo
|
||
varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
|
||
razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
|
||
ostalo.
|
||
|
||
|
||
9.3.2. Nasi znaki v tem spisu
|
||
|
||
Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa nima.
|
||
Kako to?
|
||
|
||
Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
|
||
uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
|
||
Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
|
||
urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
|
||
boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
|
||
kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
|
||
paketu sgmltools lazemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
|
||
pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
|
||
pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
|
||
uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
|
||
telovaditi s sed.
|
||
|
||
|
||
9.4. Uporaba in razsirjanje
|
||
|
||
Copyright (c) 1996,1999 Primoz Peterlin
|
||
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko razsirjate pod
|
||
pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
|
||
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
|
||
razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
|
||
Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
|
||
vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
|
||
vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
|
||
trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
|
||
odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
|
||
neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
|
||
|
||
|
||
9.5. Note to English readers
|
||
|
||
Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
|
||
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
|
||
distributed under the terms set forth in the LDP license at
|
||
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
|
||
distributed in modified form without consent of the author.
|
||
|
||
The information in this document is provided in belief of being
|
||
accurate and useful, however without any warranty, expressed or
|
||
implied, including, but not limited to, the implied warranties of
|
||
merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
|
||
of using the information goes with the user. The author can not be
|
||
liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
|
||
use of information provided in this document.
|
||
|
||
|
||
|