82 lines
3.1 KiB
HTML
82 lines
3.1 KiB
HTML
<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 3.2 Final//EN">
|
|
<HTML>
|
|
<HEAD>
|
|
<META NAME="GENERATOR" CONTENT="SGML-Tools 1.0.9">
|
|
<TITLE>Slovenian HOWTO: Uvod</TITLE>
|
|
<LINK HREF="Slovenian-HOWTO-2.html" REL=next>
|
|
|
|
<LINK HREF="Slovenian-HOWTO.html#toc1" REL=contents>
|
|
</HEAD>
|
|
<BODY>
|
|
<A HREF="Slovenian-HOWTO-2.html">Next</A>
|
|
Previous
|
|
<A HREF="Slovenian-HOWTO.html#toc1">Contents</A>
|
|
<HR>
|
|
<H2><A NAME="s1">1. Uvod</A></H2>
|
|
|
|
<H2><A NAME="ss1.1">1.1 Kaj je Linux?</A>
|
|
</H2>
|
|
|
|
<P>Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
|
|
sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
|
|
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
|
|
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
|
|
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
|
|
stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
|
|
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
|
|
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
|
|
komercialnim razlicicam sistema Unix.
|
|
<P>Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.
|
|
Najnovejse razlicice programja za Linux je moc najti na:
|
|
<BLOCKQUOTE><CODE>
|
|
<A HREF="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/">ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/</A><BR>
|
|
<A HREF="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/">ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/</A></CODE></BLOCKQUOTE>
|
|
|
|
Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato
|
|
uporabimo eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih
|
|
dveh; pametno je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so
|
|
v poglavju
|
|
<A HREF="Slovenian-HOWTO-8.html#linux-si">Linux v Sloveniji</A>.
|
|
<P>
|
|
<H2><A NAME="zapis"></A> <A NAME="ss1.2">1.2 Dogovor o zapisu</A>
|
|
</H2>
|
|
|
|
<P>V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v
|
|
pisavi fiksne sirine, npr.
|
|
<BLOCKQUOTE><CODE>
|
|
echo "Pozdravljeni"
|
|
</CODE></BLOCKQUOTE>
|
|
<P>Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave,
|
|
npr.
|
|
<BLOCKQUOTE>
|
|
<CODE>ls <EM>datoteka</EM></CODE>
|
|
</BLOCKQUOTE>
|
|
|
|
Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime
|
|
<EM>datoteka</EM> nadomestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
|
|
<P>Z znakom <CODE>~</CODE> se po ustaljenem obicaju na sistemih
|
|
Unix oznacuje osnovno podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom
|
|
<EM>uporabnik</EM> je to navadno <CODE>/home/<EM>uporabnik</EM></CODE>).
|
|
Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka <CODE>$HOME</CODE>.
|
|
<P>Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
|
|
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in
|
|
njenih izpeljankah (Kornova lupina, lupina <CODE>bash</CODE>).
|
|
Bralec ali bralka, ki uporablja ukazno lupino C (<CODE>csh</CODE> ali
|
|
<CODE>tcsh</CODE>), bo znal(a) sam(a) prevesti primere
|
|
<BLOCKQUOTE>
|
|
<CODE><EM>SPREMENLJIVKA</EM>=<EM>vrednost</EM>; export <EM>SPREMENLJIVKA</EM></CODE>
|
|
</BLOCKQUOTE>
|
|
|
|
(ali celo <CODE>export <EM>SPREMENLJIVKA</EM>=<EM>vrednost</EM></CODE>,
|
|
kar dopusca <CODE>bash</CODE>) v analogne
|
|
<BLOCKQUOTE>
|
|
<CODE>setenv <EM>SPREMENLJIVKA</EM> <EM>vrednost</EM></CODE>
|
|
</BLOCKQUOTE>
|
|
<P>
|
|
<HR>
|
|
<A HREF="Slovenian-HOWTO-2.html">Next</A>
|
|
Previous
|
|
<A HREF="Slovenian-HOWTO.html#toc1">Contents</A>
|
|
</BODY>
|
|
</HTML>
|