mirror of https://github.com/tLDP/LDP
2612 lines
98 KiB
Plaintext
2612 lines
98 KiB
Plaintext
<!doctype linuxdoc system>
|
|
<!-- $Id$ -->
|
|
|
|
<article>
|
|
<title>Slovenian HOWTO</title>
|
|
<author>Primoz Peterlin
|
|
<tt><primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si></tt></author>
|
|
<date>v2.9, 15 February 1999
|
|
<abstract>
|
|
Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.
|
|
|
|
(Note to English readers: this document addresses Linux localization
|
|
issues specific to Slovenian users.)
|
|
</abstract>
|
|
|
|
<toc>
|
|
|
|
<sect>Uvod
|
|
|
|
<sect1>Kaj je Linux?
|
|
<p>
|
|
Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
|
|
sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
|
|
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
|
|
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
|
|
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
|
|
stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
|
|
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
|
|
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
|
|
komercialnim razlicicam sistema Unix.
|
|
|
|
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.
|
|
Najnovejse razlicice programja za Linux je moc najti na:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/">&nl;
|
|
<url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/">
|
|
</tscreen>
|
|
Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato
|
|
uporabimo eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih
|
|
dveh; pametno je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so
|
|
v poglavju <ref id="linux-si" name="Linux v Sloveniji">.
|
|
|
|
<sect1>Dogovor o zapisu<label id="zapis">
|
|
<p>
|
|
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v
|
|
pisavi fiksne sirine, npr.
|
|
<tscreen>
|
|
echo "Pozdravljeni"
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave,
|
|
npr.
|
|
<quote>
|
|
<tt>ls <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime
|
|
<em>datoteka</em> nadomestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
|
|
|
|
Z znakom <tt>˜</tt> se po ustaljenem obicaju na sistemih
|
|
Unix oznacuje osnovno podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom
|
|
<em>uporabnik</em> je to navadno <tt>/home/<em>uporabnik</em></tt>).
|
|
Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka <tt>$HOME</tt>.
|
|
|
|
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
|
|
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in
|
|
njenih izpeljankah (Kornova lupina, lupina <tt>bash</tt>).
|
|
Bralec ali bralka, ki uporablja ukazno lupino C (<tt>csh</tt> ali
|
|
<tt>tcsh</tt>), bo znal(a) sam(a) prevesti primere
|
|
<quote>
|
|
<tt><em>SPREMENLJIVKA</em>=<em>vrednost</em>; export <em>SPREMENLJIVKA</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
(ali celo <tt>export <em>SPREMENLJIVKA</em>=<em>vrednost</em></tt>,
|
|
kar dopusca <tt>bash</tt>) v analogne
|
|
<quote>
|
|
<tt>setenv <em>SPREMENLJIVKA</em> <em>vrednost</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
|
|
<sect>Za nestrpne<label id="quick">
|
|
<p>
|
|
To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
|
|
za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
|
|
bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
|
|
branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
|
|
naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
|
|
Window System povsem neodvisna.
|
|
|
|
<sect1>Nasi znaki na konzoli<label id="quick:konzola">
|
|
<p>
|
|
Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
|
|
po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
|
|
pravi tudi <em>konzola</em>) prilagodimo za delo z nasimi znaki:
|
|
<enum>
|
|
<item>Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano
|
|
v razdelku <ref id="pisave-konzola" name="Konzola"> poglavja
|
|
``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
|
|
<item>Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v
|
|
razdelku <ref id="tipk-konz" name="Konzola"> poglavja
|
|
``Tipkovnica''.
|
|
<item>Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
|
|
osembitnih znakov. Opisano v razdelku <ref id="bash"
|
|
name="bash"> v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali v razdelku
|
|
<ref id="tcsh" name="tcsh">, ce uporabljate to ukazno lupino).
|
|
</enum>
|
|
|
|
<sect1>Nasi znaki v okolju X Window System<label id="quick:x11">
|
|
<p>
|
|
Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
|
|
malenkost daljsa.
|
|
<enum>
|
|
<item>Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X
|
|
Window System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v
|
|
razdelku <ref id="pisave-x11" name="X Window System"> poglavja
|
|
``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
|
|
<item>Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku <ref
|
|
id="tipk-x11" name="X Window System"> poglavja ``Tipkovnica''.
|
|
<item>Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase
|
|
znake. Opisano v razdelku <ref id="xterm" name="xterm"> poglavja
|
|
o terminalskih emulatorjih.
|
|
<item>Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
|
|
osembitnih znakov. Opisano v razdelku <ref id="bash"
|
|
name="bash"> v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali v razdelku
|
|
<ref id="tcsh" name="tcsh">, ce uporabljate to ukazno lupino).
|
|
</enum>
|
|
|
|
<sect>Prikaz nasih znakov na zaslonu<label id="zaslon">
|
|
|
|
<sect1>Nabor znakov ``ISO Latin 2''
|
|
<p>
|
|
ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
|
|
ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
|
|
ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
|
|
in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
|
|
racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
|
|
mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
|
|
sedezem v Zenevi.
|
|
|
|
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
|
|
anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
|
|
luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
|
|
slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.
|
|
|
|
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
|
|
in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
|
|
srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
|
|
nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
|
|
|
|
<sect1>Konzola<label id="pisave-konzola">
|
|
<p>
|
|
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v
|
|
<htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/keyboards/"
|
|
name="paketu kbd"> Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
|
|
Nizozemska. Paket je del vseh distribucij Linuxa in se avtomaticno
|
|
nalozi ob namestitvi sistema. Pisave in pretvorne tabele so zlozene
|
|
v imeniku <file>/usr/lib/kbd</file>. (Avanturisti se lahko namesto
|
|
s paketom <tt>kbd</tt> igrajo s prototipnimi <htmlurl
|
|
url="http://www.multimania.com/ydirson/en/lct/" name="Linux
|
|
Console Tools"> avtorja Yanna Dirsona.)
|
|
|
|
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
|
|
<htmlurl url="ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/slackware/source/a/kbd/"
|
|
name="keytbls">. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
|
|
<tt>pkgtool</tt> ali <tt>installpkg</tt>.
|
|
|
|
Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo
|
|
na zaslonu z ukazom <tt>setfont</tt>. Spodnji zgled izbere
|
|
pisavo z naborom znakov po standardu ISO Latin 2 v velikosti
|
|
sestnajst pik:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
setfont lat2-16
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Za nas zanimive pisave so <file>iso02.f08</file>,
|
|
<file>iso02.f14</file> in <file>iso02.f16</file>, ter
|
|
<file>lat2-08.psf</file>, <file>lat2-10.psf</file>,
|
|
<file>lat2-12.psf</file>, <file>lat2-14.psf</file> in
|
|
<file>lat2-16.psf</file> (pripono <tt>.psf</tt> lahko pri ukazu
|
|
<tt>setfont</tt> izpuscamo).
|
|
|
|
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej
|
|
<tt>console(4)</tt>) na konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v
|
|
vsakem virtualnem terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom
|
|
<tt>vtfontd</tt> Iana Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni
|
|
terminal, shrani izbrano konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko
|
|
se vrnemo vanj.
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
|
|
potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
|
|
Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
|
|
osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
|
|
potrebno prebere v razdelku <ref id="tipk-konz" name="Konzola">
|
|
poglavja ``Tipkovnica'' ter v o razdelku ukazni lupini <ref id="bash"
|
|
name="bash"> v poglavju o ukaznih lupinah.
|
|
|
|
<sect1>X Window System<label id="pisave-x11">
|
|
<p>
|
|
Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z
|
|
X Window System in streznikom XFree86.
|
|
|
|
<enum>
|
|
<item>Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/">
|
|
</tscreen>
|
|
Datoteka <file>ISO8859-2-bdf.tar.gz</file> vsebuje najpopolnejsi nabor
|
|
pisav, kodiranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi
|
|
<file>xfonts-iso2-0.84.tar.gz</file>. Po obicajnem postopku
|
|
(<tt>tar -xzf ...</tt>) jih dekomprimiramo in razpakiramo.
|
|
|
|
<item>Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
|
|
imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
|
|
<file>/usr/X11R6/lib/X11/fonts/</file> (vcasih tudi
|
|
<file>/usr/lib/X11/fonts/</file>,
|
|
<file>/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts</file> ali celo
|
|
<file>/usr/X386/lib/X11/fonts/</file> kar pa naj nas ne moti). Mozen
|
|
primer:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
|
|
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
|
|
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.
|
|
|
|
<item>Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
|
|
distribuirajo, zato jih moramo s programom <tt>bdftopcf</tt>
|
|
prevesti iz formata BDF (Binary Distribution Format) v format
|
|
PCF (Portable Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so
|
|
namesto slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa
|
|
se danes ne uporablja vec.
|
|
<code>
|
|
for FILE in *.bdf
|
|
do
|
|
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
|
|
done
|
|
</code>
|
|
(da, ukazi v <tt>bash</tt> lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v
|
|
obliki BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.
|
|
|
|
<item>Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami,
|
|
kar lahko izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.
|
|
<tscreen><verb>
|
|
gzip *.pcf
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s
|
|
<tt>compress</tt>.
|
|
|
|
<item>V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko
|
|
<file>fonts.dir</file>, ki podaja preslikavo med opisi pisav (X
|
|
Logical Font Description, XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z
|
|
ukazom
|
|
<tscreen><verb>
|
|
mkfontdir
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
|
|
|
|
<item>Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili
|
|
nove pisave, kar storimo z ukazom <tt>xset</tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
|
|
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
|
|
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
|
|
xset fp rehash
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Ce je slo vse gladko, mora ukaz
|
|
<tt>xlsfonts -fn &dquot;*-iso8859-2&dquot;</tt>
|
|
pokazati seznam vseh novo namescenih pisav.
|
|
|
|
<item>Ukaz <tt>xset</tt> velja samo, dokler ne zapustimo X Window
|
|
System. Trajno spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske
|
|
datoteke. Streznik <htmlurl url="http://www.xfree86.org/XFree86/"
|
|
name="XFree86"> hrani svoje nastavitve v datoteki
|
|
<file>/etc/XF86Config</file> (pisec teh vrstic je v nekaj letih
|
|
ukvarjanja z XFree86 na razlicnih distribucijah nastavitve videl tudi
|
|
ze v datotekah <file>/etc/X11/XF86Config</file>,
|
|
<file>/usr/X11R6/lib/X11/XF86config</file> in
|
|
<file>/usr/X11/lib/X11/Xconfig</file>). Poiscemo niz <tt>FontPath</tt>
|
|
in dodamo vrstice:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
|
|
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
|
|
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</enum>
|
|
|
|
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
|
|
prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program,
|
|
npr. <tt>xterm</tt>, pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si
|
|
preberemo v razdelku <ref id="xterm" name="xterm"> poglavja o
|
|
terminalskih emulatorjih.
|
|
|
|
<sect1>PostScript pod X11<label id="pisave-type1">
|
|
<p>
|
|
Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
|
|
ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
|
|
(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
|
|
pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
|
|
pisave znatno lepse.
|
|
|
|
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
|
|
pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
|
|
opisanem v razdelku <ref id="pisave-x11" name="X Window System">
|
|
poglavja <ref id="zaslon" name="Prikaz nasih znakov na zaslonu">. S
|
|
streznika snamemo datoteko v obliki <tt>zip</tt>:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
|
|
ukazom <tt>rpm -Uvh ...</tt>) najdemo na
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-beta-1.0-4.noarch.rpm">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Ustvarimo nov imenik,
|
|
npr. <file>/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1</file>, in vanj
|
|
stresemo vsebino arhiva <file>l2pfb004.zip</file>. Avtor je ze
|
|
pripravil datoteki <file>fonts.scale</file> in <file>fonts.dir</file>.
|
|
Ponovimo vajo z <tt>xset</tt> in v nastavitveno datoteko dodamo
|
|
vrstico:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Namesto <tt>xlsfonts</tt> tokrat iz okenskega okolja X Window System
|
|
pozenimo <tt>xfontsel</tt>. Novo namescene pisave najdemo najhitreje,
|
|
ce jih iscemo po ``crkolivnici'' (angl. type foundry) <tt>sp</tt> (po
|
|
avtorjevih zacetnicah) v prvem stolpcu (<tt>fndry</tt>). Izberite
|
|
kaksno veliko povecavo (<tt>pxlsz</tt>) in primerjajte z rastrskimi
|
|
pisavami!
|
|
|
|
<sect1>TrueType pod X11<label id="pisave-tt">
|
|
<p>
|
|
Rasterizator za pisave TrueType se ni standardni del paketa X Window
|
|
System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
|
|
podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
|
|
|
|
<sect2>Freetype in xfsft
|
|
<p>
|
|
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
|
|
okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
|
|
za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
|
|
Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
|
|
katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
|
|
program za Linux.
|
|
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.freetype.org/">&nl;
|
|
<url url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
|
|
izvedljive datoteke <file>xfsft</file>.
|
|
|
|
<enum>
|
|
<item>Ustvarimo imenik za pisave TrueType,
|
|
npr. <file>/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/</file> in vanj prepisemo
|
|
datoteke s pisavami TrueType.
|
|
|
|
<item>V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko
|
|
<file>fonts.scale</file>. Preprost primer taksne datoteke je
|
|
naslednji:
|
|
<code>
|
|
5
|
|
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
|
|
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
|
|
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
|
|
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
|
|
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
|
|
</code>
|
|
Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto
|
|
datoteko. Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje
|
|
vse potrebne znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot
|
|
katerokoli od nastetih petih kodnih naborov.
|
|
|
|
Joerg Pomnitz je napisal programcek <file>ttmkfdir</file>, ki
|
|
avtomaticno pregleda vse datoteke TrueType in ustvari datoteko
|
|
<file>fonts.scale</file>.
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<item>V istem imeniku zatem pozenemo se <file>mkfontdir</file>. Ta ne
|
|
bo napravil nic drugega, kot obstojeco datoteko
|
|
<file>fonts.scale</file> nespremenjeno prepisal v datoteko z imenom
|
|
<file>fonts.dir</file>.
|
|
|
|
<item>S streznikom pisav <file>xfsft</file> bodisi prepisemo obstojeci
|
|
streznik (navadno <file>/usr/X11R6/bin/xfs</file>, ali pa ga
|
|
premaknemo na kaksno drugo primerno mesto.
|
|
|
|
<item>Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
|
|
sluzi za zgled, ce nimate boljse:
|
|
<code>
|
|
clone-self = off
|
|
use-syslog = off
|
|
client-limit = 20
|
|
|
|
catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
|
|
|
|
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
|
|
|
|
# in decipoints
|
|
default-point-size = 120
|
|
|
|
# x,y
|
|
default-resolutions = 100,100,75,75
|
|
</code>
|
|
|
|
Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
|
|
7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za
|
|
podrobnosti si oglejte prirocnik <tt>xfs(1)</tt>.
|
|
<tscreen><verb>
|
|
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko
|
|
preverimo, ce streznik deluje:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
fslsfonts -server localhost:7100
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
|
|
pisave, npr.
|
|
<tscreen><verb>
|
|
xset fp+ tcp/localhost:7100
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
|
|
ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
|
|
vse pisave.
|
|
|
|
Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
|
|
<file>/etc/XF86Config</file>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
FontPath "tcp/localhost:7100"
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</enum>
|
|
|
|
<sect2>Xfstt
|
|
<p>
|
|
Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je
|
|
Xfstt. Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem
|
|
pripravljen na to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na
|
|
navedenem mestu in vseh zrcalih le-tega.
|
|
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect>Tipkovnica<label id="tipk">
|
|
|
|
<sect1>Konzola<label id="tipk-konz">
|
|
<p>
|
|
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje
|
|
tipkovnice najdemo v
|
|
<htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/keyboards/"
|
|
name="paketu kbd"> Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
|
|
Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi <htmlurl
|
|
url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Keyboard-and-Console-HOWTO.html"
|
|
name="Keyboard HOWTO">, kjer si lahko o tej temi preberemo vec.
|
|
Paket je del vseh obicajnih distribucij in se nalozi avtomaticno ob
|
|
namestitvi sistema.
|
|
|
|
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
|
|
<htmlurl url="ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/slackware/source/a/kbd/"
|
|
name="keytbls">. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
|
|
<tt>pkgtool</tt> ali <tt>installpkg</tt>.
|
|
|
|
Paket <tt>kbd</tt> vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102
|
|
tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki
|
|
iz kakrsnihkoli razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si
|
|
lahko na osnovi zgledov v <file>/usr/lib/kbd/</file> pripravijo
|
|
svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo preslikav za amerisko
|
|
tipkovnico s 101 tipko:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za
|
|
tipkovnico in uporabo le-te je taksen:
|
|
<code>
|
|
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
|
|
setfont lat2-16
|
|
# Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
|
|
loadkeys slovene
|
|
# ...in jo izberemo
|
|
echo -e -n &dquot;\\033(K&dquot; > /dev/console
|
|
</code>
|
|
|
|
Distribucija Debian pozna tudi ukaz <tt>kbdconfig</tt>, ki opravi
|
|
isto.
|
|
|
|
Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
|
|
v nastavitveno datoteko <tt>/etc/rc.d/rc.local</tt>, ki se izvede
|
|
ob zagonu operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih
|
|
znakov v ukazni lupini <ref id="bash" name="bash">, je to najnujnejse,
|
|
kar je potrebno za pisanje po slovensko v tekstovnem nacinu.
|
|
|
|
<sect1>X Windows System<label id="tipk-x11">
|
|
<p>
|
|
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici
|
|
z ukazom <tt>xmodmap</tt>. Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico
|
|
s 102 ali 105 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102">
|
|
</tscreen>
|
|
Uporaba je enostavna:
|
|
<tscreen>
|
|
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
|
|
</tscreen>
|
|
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window
|
|
System. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom <tt>xmodmap</tt>, ki mu
|
|
kot argument podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno
|
|
amerisko tipkovnico navadno najdemo kot
|
|
<file>/usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std</file>. Ce je ne, si jo lahko
|
|
pripravimo sami: <em>preden</em> nalozimo slovensko preslikavo
|
|
tipkovnice, pozenemo:
|
|
<tscreen>
|
|
xmodmap -pke > Xmodmap.us
|
|
</tscreen>
|
|
To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.
|
|
|
|
Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
|
|
<file>˜/.Xmodmap</file> (osebna nastavitev) ali pa v
|
|
<file>sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap</file> (skupna
|
|
nastavitev za vse uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
|
|
<file>/etc/X11/xinit/Xmodmap</file>), ki se avtomaticno nalozi ob
|
|
vsakem zagonu X Window System. Ce se <em>ne nalozi</em>, preverite
|
|
svojo datoteko <file>˜/.xinitrc</file>. V njej mora biti nekaj
|
|
takega kot:
|
|
<code>
|
|
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
|
|
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
|
|
|
|
if [ -f $sysmodmap ]; then
|
|
xmodmap $sysmodmap
|
|
fi
|
|
|
|
if [ -f $usermodmap ]; then
|
|
xmodmap $usermodmap
|
|
fi
|
|
</code>
|
|
|
|
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
|
|
lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje <ref id="shell"
|
|
name="Ukazne lupine">).
|
|
|
|
<sect2>Xks
|
|
<p>
|
|
Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
|
|
lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
|
|
streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke
|
|
<tt>KeyPress</tt> ter jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje
|
|
tudi pri slabo napisanih programih, pri katerih preslikava z
|
|
<tt>xmodmap</tt> ne deluje, obljublja pa tudi resitev za aktivacijo
|
|
nemih tipk (tipke v zgornji vrstici slovenske tipkovnice lahko v
|
|
kombinaciji s tipko <tt>AltGr</tt> delujejo kot neme tipke).
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.informatica.cz/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
|
|
stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
|
|
zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
|
|
to mesto izkusnje drugih.
|
|
|
|
<sect>Slovenski locale<label id="locale">
|
|
<p>
|
|
Z izrazom <em>locale</em> oznacujemo skupek lastnosti programskega
|
|
okolja, odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja
|
|
uporabnika. Mednje sodi informacija o tem, kateri znaki so crke in
|
|
kaksen je njihov vrstni red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila
|
|
v zapisu decimalnih stevil (vejica oz. pika), zapis valute in
|
|
sporocila programov uporabniku.
|
|
|
|
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
|
|
sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
|
|
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2
|
|
(POSIX.2). Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest
|
|
kategorij:
|
|
<itemize>
|
|
<item><tt>LC_CTYPE</tt> (znaki, ki predstavljajo abecedo)
|
|
<item><tt>LC_COLLATE</tt> (vrstni red znakov v abecedi)
|
|
<item><tt>LC_TIME</tt> (izpis datuma in ure)
|
|
<item><tt>LC_NUMERIC</tt> (izpis stevilcnih vrednosti)
|
|
<item><tt>LC_MONETARY</tt> (izpis valute)
|
|
<item><tt>LC_MESSAGES</tt> (komunikacije z uporabnikom)
|
|
</itemize>
|
|
|
|
<tt>LC_ALL</tt> zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt
|
|
GNU pri izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je
|
|
v sesti odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se
|
|
namrec ni mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil,
|
|
zato je standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode
|
|
za ``da'' in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je
|
|
paket GNU <tt>gettext</tt>. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih
|
|
uporablja mehanizem <tt>gettext</tt> se navadno nahajajo v podimenikih
|
|
imenika <file>/usr/share/locale/</file>.
|
|
|
|
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
|
|
s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
|
|
GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
|
|
lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
|
|
se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov <tt>textutils</tt>,
|
|
<tt>fileutils</tt> ipd.
|
|
|
|
Z nastavitvijo spremenljivke <tt>LANG</tt> na slovenski locale se
|
|
spremenijo vsi prilastki:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
˜> date
|
|
Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
|
|
˜> LANG=sl_SI.iso88592 date
|
|
Sob, 19 okt 1996 22:32:04
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
|
|
angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa
|
|
bi, da gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo
|
|
<tt>LC_COLLATE</tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
˜> sort abc.tex
|
|
abc
|
|
abca
|
|
abd
|
|
abc
|
|
˜> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
|
|
abc
|
|
abca
|
|
abc
|
|
abd
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Seveda <tt>LC_COLLATE</tt> ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem.
|
|
Pri razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz IX.
|
|
za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze problem za
|
|
umetno inteligenco...
|
|
|
|
Spremenljivka <tt>LANG</tt> ima v splosnem obliko:
|
|
<quote>
|
|
<tt>LANG=<em>jezik</em>[_<em>drzava</em>[.<em>nabor</em>]]</tt>
|
|
</quote>
|
|
Pri tem je <em>jezik</em> dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca
|
|
standard <htmlurl
|
|
url="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/std/ISO_639.html"
|
|
name="ISO 639">, <em>drzava</em> pa dvocrkovna koda drzave,
|
|
dolocena s standardom <htmlurl
|
|
url="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/std/ISO_3166.html"
|
|
name="ISO 3166">.
|
|
Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
|
|
naborom ISO 8859-2, je torej
|
|
<tscreen>
|
|
LANG=sl_SI.iso88592
|
|
</tscreen>
|
|
Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
|
|
jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
|
|
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
|
|
na kratko
|
|
<tscreen>
|
|
LANG=sl
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Programiranje z GNU gettext<label id="prog-intl">
|
|
<p>
|
|
Paket GNU <tt>gettext</tt> ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
|
|
<itemize>
|
|
<item><tt>xgettext</tt>, ki iz izvorne kode izlusci sporocila
|
|
<item><tt>msgcmp</tt>, ki primerja dva kataloga sporocil
|
|
<item><tt>msgmerge</tt>, zdruzi star preveden katalog sporocil z
|
|
novim, neprevedenim
|
|
<item><tt>msgfmt</tt>, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno
|
|
obliko
|
|
<item><tt>msgunfmt</tt>, obratno od <tt>msgfmt</tt>
|
|
</itemize>
|
|
|
|
S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
|
|
programa s paketom GNU <tt>gettext</tt>.
|
|
|
|
<enum>
|
|
|
|
<item>Najprej napisemo program <file>zgled.c</file>. Pri pisanju
|
|
programa ze vkljucimo mehanizme internacionalizacije:
|
|
<code>
|
|
#include <locale.h>
|
|
#include <stdio.h>
|
|
#include <libintl.h>
|
|
|
|
#define PACKAGE "zgled"
|
|
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
|
|
|
|
char main() {
|
|
setlocale (LC_MESSAGES, "");
|
|
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
|
|
textdomain (PACKAGE);
|
|
|
|
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
|
|
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
|
|
return(0);
|
|
}
|
|
</code>
|
|
|
|
<item>Z ukazom <tt>xgettext</tt> iz izvorne kode izluscimo izpise na
|
|
zaslon:
|
|
<tscreen>
|
|
xgettext zgled.c
|
|
</tscreen>
|
|
S tem smo ustvarili datoteko <file>messages.po</file>. To je obicajna
|
|
besedilna datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.
|
|
|
|
<item>Datoteko <file>messages.po</file> z urejevalnikom dopolnimo s
|
|
prevodi, recimo takole:
|
|
<code>
|
|
# Slovenski prevod zgleda
|
|
# Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
|
|
#
|
|
msgid ""
|
|
msgstr ""
|
|
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
|
|
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
|
|
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
|
|
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
|
|
"MIME-Version: 1.0\n"
|
|
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
|
|
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
|
|
"Xgettext-Options: \n"
|
|
"Files: zgled.c\n"
|
|
|
|
#: zgled.c:13
|
|
msgid "This is a short example."
|
|
msgstr "To je kratek zgled."
|
|
|
|
#: zgled.c:14
|
|
msgid "Author: Primoz Peterlin"
|
|
msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
|
|
</code>
|
|
|
|
<item>Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
|
|
message file) <file>messages.po</file> prevedemo v binarno obliko:
|
|
<tscreen>
|
|
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<item>Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo
|
|
<tt>gettext</tt> nasel:
|
|
<tscreen>
|
|
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<item>Program prevedemo in povezemo s knjiznico <file>libintl.a</file>:
|
|
<tscreen>
|
|
gcc -o zgled zgled.c -lintl
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<item>Pa poskusimo, kaksna je razlika!
|
|
<tscreen><verb>
|
|
LANG=C ./zgled
|
|
LANG=sl ./zgled
|
|
LC_ALL=sl ./zgled
|
|
LC_MESSAGES=sl ./zgled
|
|
LC_CTYPE=sl ./zgled
|
|
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
|
|
</verb></tscreen>
|
|
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v
|
|
predzadnjem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno
|
|
zahtevali locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
|
|
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
|
|
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
|
|
irelevantno kategorijo <tt>LC_CTYPE</tt> namesto uporabljene
|
|
<tt>LC_MESSAGES</tt>.
|
|
|
|
</enum>
|
|
|
|
Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
|
|
ujemati z imenikom <tt>LOCALEDIR</tt>, navedenim v izvorni
|
|
kodi. Tezavo, da GNU <tt>gettext</tt> razume ``sl'' in
|
|
``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je pisec teh vrstic resil z
|
|
simbolno povezavo v imeniku <file>/usr/local/share/locale</file>:
|
|
<tscreen>
|
|
ln -s sl sl_SI.iso88592
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Poslovenjenje katalogov sporocil<label id="gnu-intl">
|
|
<p>
|
|
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta
|
|
GNU predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino
|
|
tistega, s cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v
|
|
slovenscino ze prevedena sporocila za naslednje pakete GNU:
|
|
<tt>enscript</tt>, <tt>fileutils</tt>, <tt>gettext</tt>,
|
|
<tt>grep</tt>, <tt>hello</tt>, <tt>recode</tt> in <tt>tar</tt>.
|
|
Z nastavitvijo spremenljivke okolja
|
|
<tscreen>
|
|
LANG=sl
|
|
</tscreen>
|
|
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila
|
|
namesto angleskih.
|
|
|
|
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
|
|
elektronskega spiska <tt><sl@li.org></tt>, nanj se lahko
|
|
narocite tako, da na naslov <htmlurl url="mailto:sl-request@li.org"
|
|
name="sl-request@li.org"> posljete vrstico
|
|
<tscreen>
|
|
subscribe
|
|
</tscreen>
|
|
v telesu sporocila.
|
|
|
|
Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se
|
|
samo zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena.
|
|
Vabljeni!
|
|
|
|
<sect>Poslovenjenje razlicnih programov
|
|
<p>
|
|
Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
|
|
koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
|
|
kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
|
|
s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
|
|
<em>izjemam</em> -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
|
|
uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
|
|
vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
|
|
tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
|
|
podobnemu.
|
|
|
|
<sect1>Ukazne lupine<label id="shell">
|
|
|
|
<sect2>bash<label id="bash">
|
|
<p>
|
|
Nastavitve ukazne lupine <tt>bash</tt> so v datoteki
|
|
<file>˜/.inputrc</file> (ki jo po potrebi ustvarimo):
|
|
<tscreen><verb>
|
|
set meta-flag on
|
|
set convert-meta off
|
|
set output-meta on
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v <tt>/etc/skel</tt>,
|
|
tako da jih podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
|
|
|
|
Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
|
|
lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam <tt>Home</tt>,
|
|
<tt>Delete</tt> in <tt>End</tt> vrnete njihov obicajni pomen: v isto
|
|
datoteko (<file>˜/.inputrc</file>) dodate se vrstice
|
|
<tscreen><verb>
|
|
"\e[1˜": beginning-of-line
|
|
"\e[3˜": delete-char
|
|
"\e[4˜": end-of-line
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect2>tcsh<label id="tcsh">
|
|
<p>
|
|
Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
|
|
(<file>/etc/csh.login</file> za skupne nastavitve oz.
|
|
<file>˜/.tcshrc</file> ali <file>˜/.cshrc</file> za osebne
|
|
nastavitve) dopisemo vrstico:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Med nami: kaze, da je ukazni lupini <tt>tcsh</tt> povsem vseeno, na
|
|
kaj nastavite spremenljivko <tt>LC_CTYPE</tt>, samo da ni
|
|
nedefinirana.
|
|
|
|
<em>Pazite:</em> ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
|
|
``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
|
|
<tscreen><verb>
|
|
rufko:~% set
|
|
...
|
|
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
|
|
rufko:~%
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
|
|
preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
|
|
|
|
<sect1>Terminalski emulatorji<label id="termin-emul">
|
|
|
|
<sect2>xterm<label id="xterm">
|
|
<p>
|
|
V datoteki <file>˜/.Xresources</file> (osebna nastavitev)
|
|
ali pa v datoteki <file>/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm</file>
|
|
(skupna nastavitev) dolocimo pisave, ki jih uporablja XTerm.
|
|
Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako siroke, npr. ,,fixed``
|
|
ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu ISO Latin 2.
|
|
Zgled:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
|
|
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom <tt>xlsfonts</tt> (glej se
|
|
razdelek <ref id="pisave-x11" name="X Window System"> poglavja
|
|
``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):
|
|
<tscreen><verb>
|
|
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect2>rxvt<label id="rxvt">
|
|
<p>
|
|
Po podatkih v ceskem HOWTO <tt>rxvt</tt> zaenkrat (razvojna izdaja
|
|
2.4.6) ne deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne
|
|
posege najdete v ``Czech HOWTO'' (ki <em>ni</em> del arhiva LDP;
|
|
glejte razdelek <ref id="zahvala" name="Zahvala">, kje ga najdete).
|
|
|
|
<sect1>Pisarniski paketi<label id="office">
|
|
|
|
<sect2>WordPerfect<label id="WP">
|
|
<p>
|
|
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
|
|
|
|
WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar
|
|
moramo napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo,
|
|
da bi radi definirali crko S (velika crka S s stresico). Pricnemo
|
|
s snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo
|
|
znakov, v njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri
|
|
nastavitvah povezemo makro z izbrano tipko.
|
|
|
|
(Jaka Mele, <tt>Message-id:
|
|
<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si></tt>
|
|
|
|
<tscreen><verb>
|
|
---------- Forwarded message ----------
|
|
Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
|
|
From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
|
|
To: jaka.mele@lugos.si
|
|
Subject: WordPerfect SLO tipkovnica
|
|
|
|
Hi!
|
|
|
|
Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
|
|
trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
|
|
fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
|
|
|
|
LP, Alen
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Datoteko <file>SLO.WGK</file> s prireditveno tabelo za slovensko
|
|
tipkovnico najdete na
|
|
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
(Andrej Komelj, <tt>Message-id:
|
|
<19981224182341.A3794@perun.mist.si></tt>)
|
|
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
|
|
Linuxom?" se glasi: SLABO.
|
|
|
|
1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
|
|
uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
|
|
fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
|
|
Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
|
|
tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
|
|
|
|
2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
|
|
znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
|
|
skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
|
|
verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
|
|
koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
|
|
napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
|
|
Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
|
|
tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
|
|
|
|
Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
|
|
|
|
Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
|
|
Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
|
|
koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
|
|
in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
|
|
tak.
|
|
|
|
--
|
|
Kome.
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect2>Star Office<label id="StarOffice">
|
|
<p>
|
|
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
|
|
|
|
StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
|
|
vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
|
|
slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, <file>fonts.dir</file> in
|
|
<file>fonts.scale</file>) iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov
|
|
linuxa slovenije <htmlurl
|
|
url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/"
|
|
name="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/">,
|
|
datoteki <file>l2afm004.zip</file> in <file>l2pfb004.zip</file>). Nato
|
|
arhiva odpremo v <file>/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/</file>, ter ta
|
|
imenik dodamo v spisek imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow
|
|
streznik. To naredimo tako, da v datoteko
|
|
<file>/etc/X11/XF86Config</file> dopisemo:
|
|
<tscreen>
|
|
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Za tem pozenemo
|
|
<tscreen>
|
|
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
ter se <tt>xset fp rehash</tt>. Nato je potrebno v direktoriju
|
|
<file>/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/</file> za
|
|
<tt>.afm</tt> datoteke narediti povezave iz
|
|
<file>/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/</file>. Podobno naredimo se za
|
|
direktorij <file>/usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/</file>, le
|
|
da sem povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
|
|
<file>/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts</file> dodamo po vzoru
|
|
ze dodanih pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove
|
|
pisave, tako, da namesto npr. <file>arial.pfb</file> pride
|
|
<tt>arial</tt>, namesto <tt>-0-0-0-0</tt> pa <tt>-%d-%d-%d-%d...</tt>
|
|
Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se tipkovnico in sicer s
|
|
programom <file>xmodmap</file>, tako da izvrsimo <tt>xmodmap
|
|
xmodmap.si</tt>. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda
|
|
morali <file>xmodmap.si</file> se popraviti, da vam bosta tipki
|
|
Backspace in Delete delali normalno, sicer pa samo pozenete
|
|
<file>swriter3</file> in uzivate v dodatnih slovenskih pisavah.
|
|
|
|
<sect2>Applixware
|
|
<p>
|
|
(Boris Pozar, <tt>Message-Id:
|
|
<346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si></tt>)
|
|
|
|
Z Lugosovega streznika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
|
|
8859-2. Potem jih kot <tt>root</tt> s FontManagerjem dodamo v katalog
|
|
pisav in zadeva je resena.
|
|
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Urejevalniki
|
|
|
|
<sect2>GNU emacs<label id="emacs">
|
|
<p>
|
|
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
|
|
urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga obozujejo,
|
|
ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je takorekoc
|
|
nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega poganjate
|
|
prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik, poganjate TeX,
|
|
berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro obvladate Emacs,
|
|
imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del naslednjega stoletja
|
|
ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika. Dokazano pa ljudje
|
|
shajajo tudi brez njega.
|
|
|
|
<sect3>Starejse izdaje programa GNU emacs
|
|
<p>
|
|
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
|
|
(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
|
|
dodamo naslednjih nekaj vrstic:
|
|
<code>
|
|
;; Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
|
|
(standard-display-european t)
|
|
|
|
;; Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
|
|
(set-input-mode (car (current-input-mode))
|
|
(nth 1 (current-input-mode))
|
|
0)
|
|
</code>
|
|
|
|
Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek
|
|
z nastavitvami:
|
|
<itemize>
|
|
<item><file>/usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el</file> (skupne
|
|
nastavitve)
|
|
<item><file>˜/.emacs</file> (osebne nastavitve)
|
|
<item><file>/usr/lib/emacs/site-lisp/default.el</file> (skupne
|
|
nastavitve)
|
|
</itemize>
|
|
|
|
Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
|
|
prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
|
|
<tt>forward-word</tt> in <tt>backward-word</tt> ne bosta zatikala na
|
|
nasih znakih, ter da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med
|
|
velikimi in malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno
|
|
povsem trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina
|
|
in racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs
|
|
so posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect3>GNU emacs 20
|
|
<p>
|
|
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
|
|
je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
|
|
<code>
|
|
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
|
|
;;; and onwards)
|
|
(set-language-environment "Latin-2")
|
|
</code>
|
|
Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
|
|
Set Language Environment / European / Latin-2.
|
|
|
|
<sect2>crisp<label id="crisp">
|
|
<p>
|
|
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
|
|
Napisal ga je <htmlurl url="mailto:fox@crisp.demon.co.uk" name="Paul
|
|
Fox"> iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na pokusino''
|
|
(shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991 in je po
|
|
nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1) pa trzi
|
|
podjetje <htmlurl url="http://www.crisp.com/" name="Vital, Inc."> iz
|
|
Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs
|
|
in Vi; ce se nobenega od teh dveh ne morete navaditi, je morda Crisp
|
|
prava izbira.
|
|
|
|
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
|
|
127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
|
|
uvede z znakoma <tt>\x</tt>. Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno
|
|
kodo Crisp in v datoteki
|
|
<file>$(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr</file> popravimo drugi
|
|
argument funkcije <tt>set_term_features()</tt> iz <tt>NULL</tt> na
|
|
<tt>&dquot;%c&dquot;</tt>. Popravljeni makroukaz prevedemo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
crunch xterm.cr
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Rezultat, popravljeni <file>xterm.cm</file>, postavimo med ostale,
|
|
navadno v imenik <file>/usr/local/lib/crisp/macros/tty</file>.
|
|
|
|
Makro <tt>xterm</tt> velja, kot bi iz imena sami uganili, za
|
|
Crisp, pognan v oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka
|
|
intervencija piscu teh vrstic ni uspela na <file>linux.cr</file>
|
|
(konzola) in <file>xcrisp.cr</file> (razlicica Crisp za X11). Poleg
|
|
tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) <tt>crunch</tt>
|
|
pritozeval nad predprocesorjem za C, <file>/lib/cpp</file>. Pomagala
|
|
je logicna povezava:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Ales Kosir je napisal za Crisp makro <tt>slovene</tt>:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr">
|
|
</tscreen>
|
|
Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
|
|
primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo <tt>&dquot;c</tt>, makro
|
|
pa pretvori zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira
|
|
se nekaj drugih kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih.
|
|
Navodila za uporabo so na voljo tudi prek WWW:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba urejevalnika
|
|
Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse ugodnejse
|
|
nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj opisanih tezav z
|
|
vnosom osembitnih znakov.
|
|
|
|
<sect2>vi<label id="vi">
|
|
<p>
|
|
Urejevalnik <tt>vi</tt> izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z
|
|
licencnino najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno
|
|
urejevalnik <tt>vim</tt> (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja,
|
|
vcasih pa tudi ``elvis'', delo Steva Kirkendalla, ali <tt>nvi</tt> iz
|
|
distribucije BSD 4.4. Ideje, na katerih temelji ``vi'' so v temeljih
|
|
ortogonalne na vse, kar ste se o urejevalnikih naucili pod
|
|
MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je ``vi'' edini urejevalnik,
|
|
ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu, pametno poznati nekaj
|
|
osnovnih ukazov za delo z njim.
|
|
|
|
Po izkusnjah pisca tako originalni <tt>vi</tt> kot tudi <tt>vim</tt>
|
|
sama po sebi brez tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko
|
|
vcasih povzrocajo zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika
|
|
(npr. <tt>fmt</tt> za poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v
|
|
<tt>˜/.profile</tt> dolocimo spremenljivko <tt>LC_CTYPE</tt>
|
|
(glej poglavje <ref id="locale" name="Slovenski locale">).
|
|
|
|
<sect1>Elektronska posta<label id="email">
|
|
|
|
<sect2>Pine<label id="pine">
|
|
<p>
|
|
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz
|
|
<file>/usr/local/lib/pine.conf</file> (ali <file>/etc/pine.conf</file>,
|
|
zatem pa se osebne nastavitve iz <file>˜/.pinerc</file>. V enem ali
|
|
drugem poiscemo niz <tt>character-set</tt> in postavimo to
|
|
spremenljivko na <tt>ISO-8859-2</tt>:
|
|
<code>
|
|
...
|
|
# character-set should reflect the capabilities of the display
|
|
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
|
|
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
|
|
character-set=ISO-8859-2
|
|
...
|
|
</code>
|
|
|
|
<sect2>elm<label id="elm">
|
|
<p>
|
|
Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
|
|
ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj
|
|
v ukazni lupini postaviti spremenljivko <tt>LANG</tt> na vrednost
|
|
<tt>iso_8859_1</tt>, bodisi v konfiguracijski datoteki
|
|
<tt>˜/.elm/elmrc</tt> nastaviti vrednosti naslednjih spremenljivk:
|
|
<code>
|
|
...
|
|
charset=iso-8859-1
|
|
displaycharset=iso-8859-1
|
|
textencoding=8bit
|
|
...
|
|
</code>
|
|
Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
|
|
8859-2.
|
|
|
|
Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise svoje
|
|
izkusnje.
|
|
|
|
<sect2>Netscape Mail<label id="ns-mail">
|
|
<p>
|
|
V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
|
|
pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
|
|
preslikavo tipkovnice (razdelka <ref id="pisave-x11" name="Pisave pod
|
|
X11"> in <ref id="tipk-x11" name="Tipkovnica pod X11">), le se v
|
|
menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'', tam pa ``Central
|
|
European (ISO-8859-2)''.
|
|
|
|
Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
|
|
|
|
<sect1>Svetovni splet<label id="www">
|
|
<p>
|
|
|
|
<sect2>Lynx<label id="lynx">
|
|
<p>
|
|
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
|
|
jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo
|
|
<tt>O)ptions</tt>, zatem pa <tt>C)harset</tt>, ter z pritiskanjem na
|
|
kurzorske puscice izberemo zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v
|
|
datoteki <file>˜/.lynxrc</file> (osebna nastavitev) nastavimo
|
|
<tscreen>
|
|
character_set=ISO Latin 2
|
|
</tscreen>
|
|
In zadnji je, da v datoteki <file>/usr/lib/lynx.cfg</file> (skupna
|
|
nastavitev)
|
|
<tscreen>
|
|
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect2>Netscape Navigator<label id="netscape">
|
|
<p>
|
|
(Metod Kozelj, <tt>Message-id:
|
|
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si></tt>)
|
|
|
|
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
|
|
uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
|
|
znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje <ref
|
|
id="pisave-x11" name="Pisave pod X11">). Ko Navigator zazenemo, sam
|
|
ugotovi, da so na voljo tudi pisave za 'Central European
|
|
(ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki brkljalniku pravilno sporoci
|
|
uporabljeni nabor znakov, potem Navigator avtomaticno uporabi pisavo s
|
|
pravim kodnim naborom. Seveda lahko spremenimo osnovno velikost crk
|
|
ali pa obliko za proporcionalno pisavo.
|
|
|
|
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts' dolocimo,
|
|
da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For the Encoding
|
|
/ Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s katero pisavo
|
|
naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi le pisave s
|
|
pravim naborom znakov.
|
|
|
|
Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
|
|
ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
|
|
pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro
|
|
,,View / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
|
|
|
|
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
|
|
tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
|
|
modulu 'Page Composer'.
|
|
|
|
Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
|
|
namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
|
|
strani Microsoft CP1250, oznacene kot <tt>windows-1250</tt> v glavi.
|
|
|
|
<sect2>Spletni strezniki<label id="www-server">
|
|
<p>
|
|
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
|
|
for ISO 8859-2`` <htmlurl
|
|
url="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html"
|
|
name="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html">, ta pa se v
|
|
veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev problema
|
|
slovenskih sumnikov v HTML dokumentih`` <htmlurl
|
|
url="http://www.ijs.si/doc/www-csz.html"
|
|
name="http://www.ijs.si/doc/www-csz.html">.
|
|
|
|
<sect3>Nacela
|
|
<p>
|
|
<enum>
|
|
<item>Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
|
|
podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
|
|
vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646 ali
|
|
daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
|
|
|
|
<item>Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica
|
|
<tt>Content-Type</tt>. To je edina informacija o zvrsti informacije,
|
|
ki jo ima na voljo brskalnik, zato mora odrazati pravo vsebino spisa.
|
|
|
|
<item>Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
|
|
,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
|
|
podmnozica ISO 8859-1. <em>Vsak</em> spletni brskalnik mora biti
|
|
zmozen prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO
|
|
8859-1. Glava MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Content-Type: text/html
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom
|
|
<tt>charset</tt> v vrstici <tt>Content-Type</tt> glave MIME izberemo
|
|
drug kodni razpored. Naceloma je dovoljen katerikoli kodni razpored,
|
|
registriran pri IANA Character Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa
|
|
je priporocljivo, da se omejimo na naslednje entitete HTTP:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
charset = "US-ASCII"
|
|
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
|
|
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
|
|
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
|
|
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
|
|
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
|
|
| token
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora
|
|
predstavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
|
|
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
|
|
njegova podmnozica).
|
|
|
|
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
|
|
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Pri tem presledek med podpicjem in <tt>charset=ISO-8859-2</tt> ni
|
|
obvezen.
|
|
|
|
<item>Numericne entitete oblike <tt>&#<it>nnn</it>;</tt> dolocajo
|
|
pismenko s kodo <it>nnn</it> v referencnem razporedu znakov (ISO
|
|
8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v trenutno izbranem. Na ta nacin torej
|
|
sploh ne moremo uporabljati nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim
|
|
razporedom ISO 8859-2, lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO
|
|
10646. Crko c (mali C s kljukico) lahko torej zapisemo kot
|
|
<tt>&#269;</tt>. In samo tako.
|
|
</enum>
|
|
|
|
<sect3>Prakticni oziri
|
|
<p>
|
|
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
|
|
ne? Znotraj <em>intraneta</em> (notranjega informacijskega sistema) v
|
|
okolju, kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored
|
|
uporabiti za <em>vse</em> spise. Ce pa je informacija namenjena
|
|
sirsemu obcinstvu, pa je potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj
|
|
srednje ali vzhodne Evrope, kjer se ta kodni razpored uporablja,
|
|
informacije morda ne bodo mogli prikazati. Veljavno dolocilo
|
|
prenosnega protokola HTTP namrec od spletnih brskalnikov ne zahteva,
|
|
da prikazejo spise HTML, ki uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V
|
|
primeru, da brskalnik ne zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem
|
|
razporedu, lahko ta problem ignorira in stran (nepravilno) prikaze v
|
|
nekem drugem kodnem razporedu (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da
|
|
spis shranimo na disk. Zato je priporocljivo, da vstopne tocke v vas
|
|
informacijski sistem ne uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od
|
|
ISO 8859-1.
|
|
|
|
<sect3>Podrobnosti izvedbe
|
|
<p>
|
|
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
|
|
prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
|
|
ISO 8859-2:
|
|
<itemize>
|
|
<item>dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po
|
|
ISO-8859-2, in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
|
|
<item>dinamicno prekodiranje spisov
|
|
<item>uporaba posebnosti streznika ali brskalnika
|
|
</itemize>
|
|
|
|
<sect3>Dolocitev nove pripone za staticne spise
|
|
<p>
|
|
Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
|
|
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
|
|
katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
|
|
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi <tt>.jpeg</tt> in
|
|
<tt>.jpg</tt> na primer obe dolocata zvrst <tt>image/jpeg</tt>),
|
|
obratno pa ne - ena pripona lahko doloca kvecjemu eno zvrst spisa.
|
|
|
|
Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone
|
|
<tt>.html</tt> za spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim
|
|
razporedom ISO 8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega
|
|
streznika, da se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene
|
|
in druge. Ena moznost je vsekakor, da pripono <tt>.html</tt> trajno
|
|
vezemo na zvrst spisov HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO
|
|
8859-2. Ta resitev ima seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki
|
|
ne more prikazati tega nabora znakov.
|
|
|
|
Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
|
|
dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa
|
|
<tt>text/html; charset=ISO-8859-2</tt> v glavi MIME. To moznost
|
|
podpira vecina spletnih streznikov. Streznika W3C ter NCSA
|
|
<tt>httpd</tt> (ter vse njune izpeljanke, npr. Apache) uporabljata
|
|
ukaz <tt>AddType</tt> v nastavitveni datoteki za vezavo dodatnih
|
|
zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in domisleno shemo
|
|
(glej <htmlurl url="http://www.ijs.si/doc/www-csz.html" name="Resitev
|
|
problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih"> lahko zagotovimo
|
|
pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki uporabljajo kodne razporede,
|
|
razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer dolocimo pripono
|
|
<tt>.html-l2</tt> za spise, kodirane skladno s kodnim razporedom ISO
|
|
8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
|
|
|
|
<itemize>
|
|
<item>Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki
|
|
<file>httpd.conf</file> dodamo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Streznik NCSA httpd: v datoteki <file>srm.conf</file>
|
|
dodamo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci
|
|
piki: v datoteki <file>srm.conf</file> dodamo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</itemize>
|
|
|
|
<sect3>Dinamicno prekodiranje
|
|
<p>
|
|
Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
|
|
Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih
|
|
spisov. Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo
|
|
spletni spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi
|
|
slabe: pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas
|
|
streznika, po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy)
|
|
navadno ne shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno
|
|
obremenjujemo komunikacijske vode.
|
|
|
|
Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:
|
|
<itemize>
|
|
<item>slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
|
|
kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter
|
|
US-ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
|
|
Ljubljana, Slovenija.
|
|
|
|
<item>pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
|
|
spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple RomanCE
|
|
in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski, Krakow,
|
|
Poljska.
|
|
</itemize>
|
|
|
|
Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
|
|
razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
|
|
streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape
|
|
Navigator. Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME
|
|
Header Supplemented File Type''.
|
|
|
|
<sect3>Metainformacija za spletni streznik W3C
|
|
<p>
|
|
Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
|
|
metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
|
|
|
|
Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
|
|
pripono <tt>.meta</tt> podimenik <tt>.web</tt> imenika s spisi. Ce na
|
|
primer spletne spise hranimo v imeniku <tt>/WWW/Hypertext</tt> in
|
|
zelimo opremiti spis <tt>isolatin2.html</tt> v njem s pravilno glavo
|
|
MIME, napravimo to takole:
|
|
|
|
<itemize>
|
|
<item>Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik <tt>.web</tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z
|
|
metainformacijami. Za datoteko <file>isolatin2.html</file> se bo ta
|
|
imenovala <file>isolatin2.html.meta</file>. Datoteka mora vsebovati
|
|
glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje format RFC822. V nasem primeru
|
|
je to ena sama vrstica:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</itemize>
|
|
|
|
<sect3>Datoteke ASIS za streznik Apache
|
|
<p>
|
|
Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
|
|
poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
|
|
is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol
|
|
HTTP. Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih
|
|
zahteva protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa
|
|
HTML.
|
|
|
|
V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona
|
|
<tt>.asis</tt> pripada zvrsti spisa <tt>httpd/send-as-is</tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
AddType httpd/send-as-is asis
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Primer datoteke ASIS:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Status: 200 OK
|
|
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
|
|
|
|
<HTML>
|
|
<HEAD>
|
|
<TITLE>Hello world</TITLE>
|
|
</HEAD>
|
|
<BODY>
|
|
<H1>Zivjo svet!</H1>
|
|
</BODY>
|
|
</HTML>
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
|
|
streznika. Streznik <em>vedno</em> doda polji <tt>Date:</tt> in
|
|
<tt>Server:</tt>, zato teh ne smemo vkljuciti v datoteko.
|
|
|
|
<sect3>Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
|
|
<p>
|
|
V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <tt><META></tt> z oznacbo
|
|
<tt>HTTP-EQUIV</tt> je bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero
|
|
lahko streznik potegne dodatno metainformacijo iz zaglavja
|
|
(<tt><HEAD></tt>) spletnega spisa in jo uporabi pri tvorjenju
|
|
glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi kateri streznik to v
|
|
resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje spletnih spisov verjetno
|
|
predstavlja preveliko obremenitev za procesor in bi se mocno poznalo
|
|
pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so namesto tega zaceli to
|
|
informacijo uporabljati spletni brskalniki (Netscape Navigator, na
|
|
primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).
|
|
|
|
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
|
|
zaglavju spisa:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
<HTML>
|
|
<HEAD>
|
|
<TITLE>Naslov<TITLE>
|
|
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
|
|
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
|
|
</HEAD>
|
|
|
|
<BODY>
|
|
Besedilo...
|
|
</BODY>
|
|
</HTML>
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Delo na oddaljenem racunalniku<label id="remote">
|
|
<p>
|
|
Z ukazoma <tt>telnet</tt> ali <tt>rlogin</tt> lahko prek omrezja
|
|
TCP/IP delamo na drugem racunalniku.
|
|
|
|
Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
|
|
nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti
|
|
nastavitvi pri obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav
|
|
se poleg teh programov splaca pogledati se
|
|
<itemize>
|
|
<item>nastavitev ukazne lupine (poglavje <ref id="shell" name="Ukazne lupine">)
|
|
<item>nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega).
|
|
Eksplicitno ga lahko nastavimo z ukazom
|
|
<tscreen>
|
|
stty -parenb -istrip cs8
|
|
</tscreen>
|
|
<item>in na koncu res nastavitev programov <tt>telnet</tt> ali <tt>rlogin</tt>
|
|
</itemize>
|
|
|
|
<sect2>Telnet<label id="telnet">
|
|
<p>
|
|
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze
|
|
z ukazom <tt>toggle binary</tt>:
|
|
<quote><tt>
|
|
˜> telnet&nl;
|
|
telnet> toggle binary&nl;
|
|
Negotiating binary mode with remote host.&nl;
|
|
telnet> open <em>racunalnik</em>
|
|
</tt></quote>
|
|
|
|
Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike
|
|
vnesemo v nastavitveno datoteko, <file>˜/.telnetrc</file>.
|
|
Vnosi imajo obliko:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
...
|
|
biofiz.mf.uni-lj.si
|
|
set binary true
|
|
...
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect2>rlogin<label id="rlogin">
|
|
<p>
|
|
Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten,
|
|
eksplicitno pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':
|
|
<quote>
|
|
<tt>rlogin <em>racunalnik</em> -8</tt>
|
|
</quote>
|
|
|
|
<sect1>TeX in LaTeX<label id="TeX">
|
|
<p>
|
|
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
|
|
<itemize>
|
|
<item>7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov
|
|
<item>nacin izpisa nasih znakov
|
|
<item>poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
|
|
<item>slovenska pravila za deljenje besed
|
|
<item>prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
|
|
LaTeX in Linuxdoc DTD
|
|
</itemize>
|
|
Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
|
|
avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.
|
|
|
|
Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket <tt>babel</tt>
|
|
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
|
|
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/">&nl;
|
|
<url url="http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu <tt>babel</tt> se avtomaticno
|
|
izberejo slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska
|
|
pravila za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne
|
|
vzorce; poglavje <ref id="zlogovanje" name="Slovenska pravila za
|
|
deljenje besed">), in 7-bitni nacin vnosa znakov <tt>"c"s"z</tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
\usepackage[slovene]{babel}
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma
|
|
<tt>fontenc</tt> in <tt>inputenc</tt> izberemo tudi 8-bitno kodno
|
|
tabelo <tt>T1</tt> (znano tudi kot DC ali Cork) in 8-bitni vnos
|
|
znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
|
|
<code>
|
|
\documentclass[a4paper]{article}
|
|
\usepackage[slovene]{babel}
|
|
\usepackage[T1]{fontenc}
|
|
\usepackage[latin2]{inputenc}
|
|
\begin{document}
|
|
Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
|
|
sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
|
|
ze cetrt cez tri.
|
|
\end{document}
|
|
</code>
|
|
|
|
<sect2>LaTeX 2.09<label id="latex209">
|
|
<p>
|
|
V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo
|
|
uporabiti mehanizma <tt>inputenc</tt>. Pomagamo si s stilom
|
|
<tt>latin2.sty</tt> Andreja Brodnika. Primer uporabe:
|
|
<code>
|
|
\documentstyle[latin2]{article}
|
|
\begin{document}
|
|
...
|
|
\end{document}
|
|
</code>
|
|
Stil <tt>latin2</tt> je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect2>Slovenska pravila za deljenje besed<label id="zlogovanje">
|
|
<p>
|
|
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
|
|
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
|
|
slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
|
|
individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
|
|
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
|
|
posredoval tudi skrbniku sistema sistema <tt>babel</tt> za tujejezicno
|
|
podporo v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem <tt>babel</tt>
|
|
praviloma dobimo skupaj z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja
|
|
izdaja je 2.3, datirana 1997-04-15.
|
|
|
|
V distribuciji <em>teTeX</em>, ki je najbolj priljubljena distribucija
|
|
na Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
|
|
administrator pozenete program <tt>texconfig</tt>. V menuju izberemo
|
|
moznost <em>HYPHEN - hyphenation table (tex/latex)</em>. Program
|
|
<tt>texconfig</tt> pri tej izbiri pozene urejevalnik <tt>vi</tt> in
|
|
vanj nalozi datoteko <file>language.dat</file>. Za tiste, ki ga ne
|
|
poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno, gor in dol po
|
|
besedilu se premikate s tipkami <tt>h</tt>, <tt>l</tt> (mali L),
|
|
<tt>j</tt> in <tt>k</tt>. Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete
|
|
nanj in pritisnete tipko <tt>x</tt>. Datoteko shranite in zakljucite z
|
|
delom s pritiskom na tipko <tt>Esc</tt> in vpisom <tt>:wq</tt>
|
|
(dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi <tt>Enter</tt>. Oborozeni s
|
|
tem znanjem v datoteki <file>language.dat</file> pobrisemo komentar
|
|
(znak za procent) pred zapisom <tt>slovene sihyph22.tex</tt>, shranimo
|
|
in zapustimo urejevalnik. Program <tt>texconfig</tt> bo avtomaticno
|
|
ustvaril nove formatne datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
|
|
|
|
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko
|
|
<file>sihyph22.tex</file>, ki so enako cudezno izginile, ko mu je
|
|
dr. Zlajpah poslal novo izdajo slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo
|
|
lahko na <htmlurl
|
|
url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex"
|
|
name="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex"> in jo
|
|
postavimo ob bok stari datoteki, navadno v imenik
|
|
<file>/usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/</file>. Pozenemo
|
|
<tt>texconfig</tt>, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira
|
|
<em>REHASH - rebuild ls-R database</em>), zatem pa ponovimo postopek
|
|
iz prejsnjega odstavka, s tem, da ime <tt>sihyph22.tex</tt> popravimo
|
|
v <tt>sihyph23.tex</tt>.
|
|
|
|
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect2>LyX<label id="LyX">
|
|
<p>
|
|
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
|
|
|
|
Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk), ga
|
|
lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:
|
|
|
|
<enum>
|
|
<item>Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z
|
|
njo v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku <ref
|
|
id="tipk-x11" name="X Window System"> poglavja ``Tipkovnica'').
|
|
|
|
<item>Pozenemo LyX in nastavimo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
|
|
dodati v datoteko <file>lyxrc</file> (sistemska je navadno v imeniku
|
|
<file>/usr/share/lyx/</file>, uporabniska pa v <file>˜/.lyx/</file>)
|
|
naslednjo vrstico:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
\font_norm iso8859-2
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Odpremo (nek) dokument in izberemo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Layout / Document / Language = slovene
|
|
Layout / Document / Encoding = latin2
|
|
Layout / Paper / Papersize = A4
|
|
Layout / Quotes = ,,text`` & Double
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih
|
|
(in to seveda zelimo), uporabimo se izbiro
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Layout / Save layout as default
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<item>Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
|
|
pritrdilno na vprasanje:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
"Should I set some parameters to letter the defaults
|
|
of this document class?"
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</enum>
|
|
|
|
Zaradi napake v LyXu do vkljucno 1.0.0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
|
|
znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
|
|
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo
|
|
(<tt>"tex-mode"</tt> - s tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a
|
|
so o napaki obvesceni in jo bodo verjetno popravili v naslednjih
|
|
izdajah.
|
|
|
|
7-bitni vnos sumnikov kot <tt>"c"s"z</tt> je otezen, ker LyX avtomaticno
|
|
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
|
|
spet pomagamo z izbiro <tt>"tex-mode"</tt>, udobnejsa moznost pa je, da
|
|
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko <file>emacs.bind</file>
|
|
(ali pa <file>cua.bind</file>, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na <tt>"c"s"z</tt>.
|
|
S tem zal izgubimo avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja
|
|
v dva enojna, a vsega pac ne moremo imeti...
|
|
|
|
Datoteka <file>emacs.bind</file> je v imeniku
|
|
<file>˜/.lyx/bind/</file>. Ce je se ni, lahko napravimo kopijo
|
|
sistemske z imenika <file>/usr/share/lyx/bind/</file> in jo popravimo.
|
|
|
|
Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ˜{`),
|
|
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2
|
|
Alena Salamuna <tt><alen.salamun@medinet.si></tt>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Options / Keyboard / Primary = slovene
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Ustrezna datoteka <file>slovene.kmap</file> je tipicno v imeniku
|
|
<file>/usr/share/lyx/kbd/</file>.
|
|
|
|
Takole pa lahko uporabimo crkovalnik <ref id="ispell" name="ispell">
|
|
za crkovanje slovenskih spisov:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
|
|
* Use alternate language: slovensko
|
|
* Extra special chars allowed in words: cszCSZ
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
|
|
* Uporabi drug jezik: slovensko
|
|
* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect2>Pregled besedila na zaslonu
|
|
<p>
|
|
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati
|
|
tudi programom za pregled besedila na zaslonu:
|
|
<descrip>
|
|
<tag>XDvi</tag>
|
|
V datoteko <file>˜/.Xresources</file> (osebna nastavitev)
|
|
dodamo vrstico
|
|
<code>
|
|
XDvi.paper: a4
|
|
</code>
|
|
|
|
<tag>Ghostview</tag>
|
|
V datoteko <file>˜/.Xresources</file> (osebna nastavitev) ali
|
|
pa v datoteko <file>/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview</file> (skupna
|
|
nastavitev) dodamo vrstice:
|
|
<code>
|
|
! Ghostview naj uporablja format A4
|
|
*pageMedia: A4
|
|
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
|
|
*Ghostview.interpreter: gs
|
|
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
|
|
</code>
|
|
Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
|
|
Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
|
|
<tt>/usr/share/ghostscript/<em>izdaja</em>/gs_init.ps</tt> ali
|
|
<tt>/usr/local/share/ghostscript/<em>izdaja</em>/gs_init.ps</tt>)
|
|
globalno izberemo velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo
|
|
odkomentiramo (pobrisemo zacetni znak za procent):
|
|
<tscreen><verb>
|
|
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
|
|
</verb></tscreen>
|
|
</descrip>
|
|
|
|
<sect2>Stvarna kazala<label id="tex:index">
|
|
<p>
|
|
Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
|
|
Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
|
|
nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.
|
|
|
|
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom <tt>\makeindex</tt> v
|
|
preambuli; vsako besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo
|
|
posebej oznaciti z ukazom <tt>\index{vnos}</tt>. Ker navadno
|
|
zelimo stvarno kazalo tudi izpisati, dodamo se ukaz
|
|
<tt>\printindex</tt>, ta pa je definiran v makropaketu
|
|
<tt>makeidx</tt>. Zgled, datoteki recimo <file>zelez-sola.tex</file>,
|
|
naj ilustrira povedano:
|
|
<code>
|
|
\documentclass[a4paper]{article}
|
|
\usepackage[slovene]{babel}
|
|
\usepackage[T1]{fontenc}
|
|
\usepackage[latin2]{inputenc}
|
|
\usepackage{makeidx}
|
|
\makeindex
|
|
\begin{document}
|
|
Ceprav se pouk na zeleznicarski
|
|
soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
|
|
Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
|
|
odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
|
|
Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
|
|
\printindex
|
|
\end{document}
|
|
</code>
|
|
|
|
Trik je v tem, da <tt>makeindex</tt> dopusca skladnjo
|
|
<tt>\index{vnos1@vnos2}</tt>, kjer je <tt>vnos1</tt> tisti, po katerem
|
|
se kazalo ureja, <tt>vnos2</tt> pa besedilo, ki se v resnici
|
|
izpise. Naso crko <tt>C</tt> zato pisemo kot <tt>C˜</tt> (znak
|
|
<tt>˜</tt> je v kodnem razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako
|
|
bo zanesljivo uvrscena za vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
latex zelez-sola
|
|
makeindex zelez-sola
|
|
latex zelez-sola
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
Prvi <tt>latex</tt> iz datoteke <file>zelez-sola.tex</file> izdela
|
|
datoteko <file>zelez-sola.idx</file>, ukaz <tt>makeindex</tt> to uredi
|
|
in iz nje izdela datoteko <file>zelez-sola.ind</file>, to pa vsrka
|
|
drugi ukaz <tt>latex</tt>.
|
|
|
|
<sect1>groff<label id="groff">
|
|
<p>
|
|
Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
|
|
(nacin <tt>nroff</tt>) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z
|
|
osembitnimi znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira
|
|
<tt>-Tlatin1</tt>), da so kodirani po razporedu ISO Latin 1.
|
|
|
|
Henryk Paluch je napisal paket <tt>groff-latin2</tt>, s katerim lahko
|
|
nase znake vnasamo kot makroukaze, na primer:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
\('a a z ostrivcem
|
|
\(vc c s stresico
|
|
\vou u s krozcem
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Izpis v obliki PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
|
|
deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
|
|
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
|
|
tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
|
|
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec.
|
|
Za paket <tt>groff-latin2</tt> zdaj skrbi Jan Kasprzak
|
|
<kas@fi.muni.cz>, najdete ga na
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Perl<label id="perl">
|
|
<p>
|
|
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
|
|
primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
|
|
<code>
|
|
use locale;
|
|
</code>
|
|
bodisi poklicati Perl z izbiro <tt>-Mlocale</tt>. Nekaj primerov;
|
|
preizkus smo si sposodili pri Janu Pazdziori:
|
|
<code>
|
|
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
|
t:e:z:i:s:c:e:
|
|
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
|
t:e:zi:sce:
|
|
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
|
|
t:e:zi:sce:
|
|
</code>
|
|
|
|
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
|
|
spremenljivko <tt>LC_CTYPE</tt> in Perl poklicali z izbiro
|
|
<tt>-Mlocale</tt>, nase znake res uposteval kot crke
|
|
(<tt>\</tt>).
|
|
|
|
<sect1>Crkovanje: ispell<label id="ispell">
|
|
<p>
|
|
Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
|
|
manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz">
|
|
</tscreen>
|
|
Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, <file>slovensko.hash</file> in
|
|
<file>slovensko.aff</file>. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani
|
|
leksikone za ostale jezike. Pri piscu teh vrstic je to
|
|
<file>/usr/lib/ispell/</file>; ce pri vas ni, si lahko morda pomagate
|
|
s tem, da s <file>find</file> poskusite poiskati datoteko
|
|
<file>english.aff</file>. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze,
|
|
ki jo je podjetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt
|
|
MULTEXT-East; s posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za
|
|
inteligentne sisteme na Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za
|
|
nepridobitno uporabo.
|
|
|
|
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
|
|
katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais
|
|
ali slovensko:
|
|
<tscreen>
|
|
ispell -d slovensko besedilo.txt
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
|
|
prirocniku, vec o prilagoditvi paketa <tt>ispell</tt> za slovenscino
|
|
si lahko preberete na strani <htmlurl
|
|
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/" name="Slovenscina
|
|
in racunalniki"> Alesa Kosirja. Ispell s slovenskim besednim zakladom
|
|
poganja tudi spletni crkovalnik Trubar istega avtorja:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji<label id="recode">
|
|
<p>
|
|
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
|
|
Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple
|
|
MacOS-CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6,
|
|
ISO Latin 7 itd.
|
|
|
|
Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
|
|
nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program.
|
|
Eden takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz">
|
|
</tscreen>
|
|
Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih
|
|
kodnih strani 1250-1259.
|
|
|
|
Uporaba je enostavna:
|
|
<quote>
|
|
<tt>recode yu:latin2 <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor
|
|
ISO Latin 2. Kot obicajno izda tudi tu izbira <tt>--help</tt>
|
|
se dodatne moznosti.
|
|
|
|
Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
|
|
naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:
|
|
<quote>
|
|
<tt>recode yu..latin2 <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` <tt>latex</tt>
|
|
ali <tt>flat</tt>) se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO
|
|
8859-1. Novejse (preizkusne) izdaje programa recode najdete na:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Drugi programi<label id="drugi">
|
|
|
|
<sect2>Pregledovalnik less<label id="less">
|
|
<p>
|
|
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil
|
|
na zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega <tt>more</tt>.
|
|
|
|
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
|
|
<file>˜/.profile</file>:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
|
|
</verb></tscreen>
|
|
<tt>latin1</tt> namesto <tt>latin2</tt> ni pomota. Less zaenkrat
|
|
slednjega se ne pozna, ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri
|
|
znaki so obicajni, kateri pa kontrolni (ki zahtevajo posebno
|
|
obravnavo), ker pa je razpored znakov enak v celotni druzini ISO
|
|
8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto tega lahko tudi
|
|
eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
LESSCHARDEF=&dquot;8bcccbcc18b95.33b.&dquot;; export LESSCHARDEF
|
|
</verb></tscreen>
|
|
Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov
|
|
(posebnih znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne
|
|
znake, binarni znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih
|
|
znakov, 95 navadnih znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake
|
|
do konca tabele.
|
|
|
|
<sect2>Koledar gcal<label id="gcal">
|
|
<p>
|
|
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek <tt>cal</tt>, ki pa je
|
|
precej anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
|
|
koledarcek <tt>gcal</tt>. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske
|
|
praznike. Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje
|
|
je verjetno:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Spodnja vrednost spremenljivke <tt>GCAL</tt> ustreza nasim razmeram:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
<sect>Tiskanje<label id="tiskanje">
|
|
<p>
|
|
Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:
|
|
<itemize>
|
|
<item>Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
|
|
<item>Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
|
|
znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
|
|
<item>Tiskalnik razume PostScript
|
|
<item>Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII
|
|
</itemize>
|
|
Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.
|
|
|
|
<sect1>Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2<label id="tisk-l2">
|
|
<p>
|
|
Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored
|
|
ISO Latin 2. Med njimi so
|
|
<itemize>
|
|
<item>Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
|
|
<item>Hewlett-Packard LaserJet 5L
|
|
<item>Epson FX-2170 (NLSP)
|
|
<item>Epson LQ-870 (NLSP)
|
|
<item>Epson LQ-2070 (NLSP)
|
|
<item>Epson LQ-2170 (NLSP)
|
|
<item>Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)
|
|
<item>Fujitsu DL700
|
|
<item>Fujitsu DL1150/1250
|
|
<item>Fujitsu DL3700/3800
|
|
<item>Fujitsu DL6400/6600
|
|
</itemize>
|
|
Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
|
|
tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
|
|
Epson (ESC/P2) so naslednje
|
|
<descrip>
|
|
<tag>PCL</tag>
|
|
Tole menda deluje:
|
|
<code>
|
|
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
|
|
</code>
|
|
|
|
<tag>ESC/P2</tag>
|
|
Z ukazom <tt>ESC ( t</tt> prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
|
|
tabelo tiskalnika; zatem z ukazom <tt>ESC t</tt> izberemo drugo tabelo
|
|
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference Manual``,
|
|
december 1997):
|
|
<code>
|
|
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
|
|
</code>
|
|
</descrip>
|
|
Oznaka <tt>\033</tt> je osmiska koda znaka Escape.
|
|
|
|
Eden od nacinov, kako z <file>/etc/printcap</file> prilagodimo okolje
|
|
za tiskanje na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku <ref
|
|
id="tisk-cp" name="Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi
|
|
znaki">.
|
|
|
|
<sect1>Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki<label
|
|
id="tisk-cp">
|
|
<p>
|
|
Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj
|
|
je bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z
|
|
EPROM, v njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002),
|
|
lahko s primerno nastavitvijo v <file>/etc/printcap</file> se vedno
|
|
tiskamo spise, kodirane po ISO Latin 2.
|
|
|
|
Primerno moramo dopolniti datoteko <file>/etc/printcap</file>. Za zgled
|
|
si oglejmo tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu
|
|
svedskega nabora.
|
|
<code>
|
|
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
|
|
:lp=/dev/lp1:\
|
|
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
|
|
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
|
:mx#0:\
|
|
:sh:
|
|
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
|
|
:lp=/dev/null:\
|
|
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
|
|
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
|
|
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
|
:mx#0:\
|
|
:sh:
|
|
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
|
|
:lp=/dev/null:\
|
|
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
|
|
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
|
|
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
|
:mx#0:\
|
|
:sh:
|
|
</code>
|
|
|
|
Zgled ima tri tiskalniske vrste.
|
|
Prva je dejanski tiskalnik z ameriskim (ASCII) naborom znakov.
|
|
Druga uporablja filter <tt>/usr/spool/lpd/jus_filter</tt>:
|
|
<code>
|
|
#!/bin/sh
|
|
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
|
|
</code>
|
|
Datoteko torej precedimo skozi filter <file>/usr/spool/lpd/jus_epson</file>
|
|
in jo postavimo v prvo tiskalnisko vrsto.
|
|
Filter <tt>jus_epson</tt> ne napravi drugega, kot da
|
|
na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor, prepise datoteko
|
|
z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop nazaj
|
|
v ameriski nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
|
|
od vrste tiskalnika:
|
|
<code>
|
|
#!/bin/sh
|
|
# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
|
|
#
|
|
# Izberemo slovenski (svedski) nabor
|
|
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
|
|
# Izpisemo dokument
|
|
cat
|
|
# Izberemo ameriski nabor
|
|
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
|
|
</code>
|
|
|
|
Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
|
|
pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani
|
|
filter za to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za
|
|
tiskalnik, in koncno táko datoteko postavi v prvo vrsto.
|
|
<code>
|
|
#!/bin/sh
|
|
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
|
|
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
|
|
</code>
|
|
Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
|
|
<file>/usr/local/bin/recode</file>. Izbiro <tt>--force</tt> moramo
|
|
uporabiti, ker je preslikava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako
|
|
sumnike kot zavite oklepaje, v JUS pa samo se prve.
|
|
|
|
Za ta zgled smo morali v imeniku <file>/usr/spool/lpd</file>
|
|
ustvariti tri podimenike: <file>/usr/spool/lpd/epson</file>,
|
|
<file>/usr/spool/lpd/jus</file> in <file>/usr/spool/lpd/latin2</file>.
|
|
|
|
Tiskanje gre zdaj tako:
|
|
<enum>
|
|
<item>Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro
|
|
<tt>-Pepson</tt> ali <tt>-Pascii</tt> se datoteka odtisne kot
|
|
ASCII:
|
|
<quote>
|
|
<tt>lpr <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
|
|
<item>Z izbiro <tt>-Pjus</tt> se datoteka odtisne kot besedilo,
|
|
kodirano po JUS I.B1.002:
|
|
<quote>
|
|
<tt>lpr -Pjus <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
|
|
<item>Z izbiro <tt>-Platin2</tt> ali <tt>-Ptext</tt> se datoteka
|
|
odtisne kot besedilo, kodirano po ISO Latin 2:
|
|
<quote>
|
|
<tt>lpr -Platin2 <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
</enum>
|
|
|
|
<sect1>Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II<label
|
|
id="tisk-cp2">
|
|
<p>
|
|
(Matjaz Terpin <<htmlurl url="mailto:matjaz.terpin@comcom.si"
|
|
name="matjaz.terpin@comcom.si">>, <tt>Message-id:
|
|
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si></tt>)
|
|
|
|
Matjaz Terpin <<htmlurl url="mailto:matjaz.terpin@comcom.si"
|
|
name="matjaz.terpin@comcom.si">> je predlagal imenitno izboljsavo
|
|
pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase znake
|
|
<em>in</em> oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je
|
|
filter, ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za
|
|
njim pa spet nazaj v ASCII.
|
|
|
|
Datoteka <file>/etc/printcap</file> je v tem primeru taksna:
|
|
<code>
|
|
# /etc/printcap
|
|
lp|raw|yu:\
|
|
:lp=/dev/lp1:\
|
|
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
|
|
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
|
:mx#0:\
|
|
:sh:
|
|
lat2:\
|
|
:lp=/dev/null:\
|
|
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
|
|
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
|
|
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
|
|
:mx#0:\
|
|
:sh:
|
|
</code>
|
|
|
|
Filter <file>/etc/lp/lat2.filter</file> precedi besedilo skozi naslednje
|
|
sito, <file>/etc/lp/lat2.switch</file>, in ga postavi v vrsto
|
|
<tt>lp</tt>:
|
|
<code>
|
|
#!/bin/sh
|
|
# /etc/lp/lat2.filter
|
|
|
|
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
|
|
</code>
|
|
|
|
,,Meso`` postopka je v datoteki <file>/etc/lp/lat2.switch</file>:
|
|
<code>
|
|
#!/bin/sh
|
|
#/etc/lp/lat2.switch
|
|
|
|
echo -ne "\033R0"
|
|
|
|
sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/S/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
|
|
-e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
|
|
|
|
echo -ne "\033R5"
|
|
</code>
|
|
|
|
Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
|
|
uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
|
|
zadovoljen tudi s tem.
|
|
|
|
<sect1>Tiskalniki PostScript<label id="tisk-ps">
|
|
<p>
|
|
``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard
|
|
Encoding. Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk
|
|
ne pozna, in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je
|
|
ASCII razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec,
|
|
diereza, sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoca
|
|
definiranje sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga,
|
|
ki bo definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo
|
|
je bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket <htmlurl
|
|
url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/"
|
|
name="ogonkify">.
|
|
|
|
Filtra <tt>a2ps</tt> in GNU <tt>enscript</tt> sta bila napisana z
|
|
namenom, da resita za nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti
|
|
cisto obicajno besedilo na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden
|
|
in drugi postavita stran v PostScriptu z danim besedilom in jo
|
|
posljeta na tiskalnik. Fleksibilnost PostScripta omogoca tudi
|
|
transformacije (npr. pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju
|
|
programskih izpisov. Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
|
|
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/">&nl;
|
|
<url url="http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/">&nl;
|
|
<url url="http://www.iki.fi/~mtr/genscript/">&nl;
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect2>ogonkify<label id="ogonkify">
|
|
<p>
|
|
Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
|
|
crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
|
|
filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
|
|
mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
|
|
njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
|
|
datoteke PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
|
|
delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
|
|
Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
|
|
|
|
Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen,
|
|
<tt>ogonkify</tt> uporabimo takole za odtis spletnega sestavka,
|
|
shranjenega iz Navigatorja:
|
|
<tscreen>
|
|
ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect2>GNU enscript<label id="enscript">
|
|
<p>
|
|
Ce <htmlurl url="http://www.iki.fi/~mtr/genscript/"
|
|
name="GNU enscript"> se ni namescen, ga namestimo po navodilih,
|
|
ki so prilozena programu. Poleg njega potrebujemo se vsaj eno
|
|
pisavo z vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je
|
|
npr. IBM Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X
|
|
Window System, programom <tt>ghostscript</tt> ipd. Ce nismo
|
|
prepricani, ali ga imamo ze namescenega, pozenemo:
|
|
<tscreen><verb>
|
|
find / -name cour.pf[ab]
|
|
</verb></tscreen>
|
|
|
|
V osebno (<file>˜/.enscriptrc</file>) ali skupno konfiguracijsko
|
|
datoteko (navadno <file>/usr/local/etc/enscript.cfg</file> ali
|
|
<file>/usr/local/etc/enscriptsite.cfg</file>) dodamo pravilno pot do
|
|
datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU enscript v vsakem
|
|
imeniku s pisavami se datoteko z imenom <file>font.map</file>, ki
|
|
vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
|
|
Ustvarimo jo z ukazom <tt>mkafmmap</tt>.
|
|
|
|
Primer konfiguracijske datoteke:
|
|
<code>
|
|
...
|
|
# Kje hranimo pisave PostScript?
|
|
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
|
|
...
|
|
# Privzeti nacin kodiranja:
|
|
DefaultEncoding: latin2
|
|
...
|
|
# Privzeti format papirja:
|
|
DefaultMedia: A4
|
|
...
|
|
# lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
|
|
QueueParam: -P
|
|
...
|
|
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
|
|
Spooler: lpr
|
|
</code>
|
|
|
|
Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z
|
|
ukazom
|
|
<quote>
|
|
<tt>enscript <em>datoteka</em></tt>
|
|
</quote>
|
|
|
|
<sect2>a2ps<label id="a2ps">
|
|
<p>
|
|
Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v <tt>a2ps</tt> vgradil mehanizem za
|
|
sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
|
|
<ref id="ogonkify" name="ogonkify">.
|
|
|
|
Nasim krajem prilagodimo <tt>a2ps</tt> z majckeno spremembo
|
|
nastavitvene datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno
|
|
kot <file>/usr/etc/a2ps.cfg</file>,
|
|
<file>/usr/local/etc/a2ps.cfg</file> ali kaj podobnega; osebna se
|
|
imenuje <file>˜/.a2psrc</file>.
|
|
<code>
|
|
...
|
|
# Default encoding
|
|
Options: --encoding=latin2
|
|
|
|
# Default media
|
|
Options: --media=A4
|
|
...
|
|
</code>
|
|
|
|
<sect>Linux v Sloveniji<label id="linux-si">
|
|
<p>
|
|
Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih
|
|
Linuxa po drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na
|
|
naslovu
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html">
|
|
</tscreen>
|
|
Ce vas ni med njimi, se prijavite!
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://domen.uninett.no:29659/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Skupina uporabnikov Linuxa<label id="lugos">
|
|
<p>
|
|
Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
|
|
uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group
|
|
of Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.lugos.si/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se
|
|
prijavite tako, da na naslov <htmlurl url="mailto:majordomo@lugos.si"
|
|
name="majordomo@lugos.si"> posljete vrstico
|
|
<tscreen>
|
|
subscribe lugos-list
|
|
</tscreen>
|
|
v telesu sporocila.
|
|
|
|
<sect1>Strezniki FTP<label id="ftp">
|
|
<p>
|
|
Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
|
|
streznika LUGOS,
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.lugos.si/arhiv/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen
|
|
z drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi
|
|
Severne Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian
|
|
in programje iz projekta GNU,
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/">&nl;
|
|
<url url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na
|
|
Gimnaziji v Murski Soboti,
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto
|
|
druzbo uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
|
|
racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
|
|
robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://robo.fe.uni-lj.si/woven/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
|
|
strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
|
|
v Mariboru:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/">&nl;
|
|
<url url="ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
<sect1>Usenet<label id="usenet">
|
|
<p>
|
|
Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava
|
|
o sistemih Unix zbrana v skupini <htmlurl
|
|
url="news:si.comp.os.unix" name="si.comp.os.unix"> (kjer pa razprava
|
|
o Linuxu res predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima
|
|
drustvo LUGOS: <htmlurl url="news:si.org.lugos" name="si.org.lugos">.
|
|
|
|
<sect1>Zastopniki za Linux<label id="zastop">
|
|
<p>
|
|
<htmlurl url="http://www.agenda.si/" name="Agenda d.o.o.">, Lavriceva
|
|
3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni zastopnik podjetij Caldera,
|
|
RedHat in SuSE v Sloveniji.
|
|
|
|
CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh
|
|
bolje zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.
|
|
061/614548) ali Mantis (tel. 061/1685473).
|
|
|
|
<sect>O tem spisu<label id="about">
|
|
<p>
|
|
Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu
|
|
<htmlurl url="http://metalab.unc.edu/LDP/" name="Linux Documentation
|
|
Project"> dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani Slovenskega
|
|
drustva uporabnikov Linuxa:
|
|
<tscreen>
|
|
<url url="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html">&nl;
|
|
<url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html">
|
|
</tscreen>
|
|
|
|
Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
|
|
<tt/<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>/, splosna
|
|
vprasanja o Linuxu in poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo
|
|
<htmlurl url="mailto:lugos-slo@lugos.si" name="lugos-slo@lugos.si"> ali
|
|
v <htmlurl url="news:si.comp.os.unix" name="si.comp.os.unix">.
|
|
|
|
<sect1>Opombe k drugi izdaji
|
|
<p>
|
|
Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
|
|
konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
|
|
stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
|
|
konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
|
|
Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
|
|
<it>locale</it> predstavlja standarden nacin prilagoditve programov,
|
|
zato je temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi
|
|
opisi prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov
|
|
WordPerfect, Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve
|
|
nove izdaje urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z
|
|
domiselno alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta
|
|
omenjena <tt>ogonkify</tt> in <tt>a2ps</tt>. Posodobljen je seveda
|
|
tudi razdelek o Linuxu v Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.
|
|
|
|
Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
|
|
problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
|
|
zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
|
|
programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
|
|
Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
|
|
preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
|
|
navedel in lahko stopite v stik z njimi.
|
|
|
|
<sect1>Zahvala<label id="zahvala">
|
|
<p>
|
|
Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
|
|
sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
|
|
se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
|
|
``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
|
|
internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
|
|
koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, <htmlurl
|
|
url="http://www.agh.edu.pl/ogonki/" name="Polska strona ogonkowa">,
|
|
ter <htmlurl url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/"
|
|
name="Slovenscina in racunalniki"> Alesa Kosirja. Prvi spis je spisala
|
|
skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v <tt>cz.comp.linux</tt>,
|
|
zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
|
|
najdete na <htmlurl url="http://www.agh.edu.pl/ogonki/"
|
|
name="http://www.agh.edu.pl/ogonki/">; stran vzdrzuje Jaroslaw
|
|
Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na <htmlurl
|
|
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/"
|
|
name="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">.
|
|
|
|
Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
|
|
Gorazd Bozic <tt/<gorazd.bozic@arnes.si>/,
|
|
Ales Casar <tt/<casar@uni-mb.si>/,
|
|
Tomaz Erjavec <tt/<tomaz.erjavec@ijs.si>/,
|
|
Matjaz Godec <tt/<gody@elgo.si>/,
|
|
Ales Kosir <tt/<ales.kosir@hermes.si>/,
|
|
Metod Kozelj <tt/<metod.kozelj@rzs-hm.si>/,
|
|
Renato Lukac <tt/<renato@s-gms.ms.edus.si>/,
|
|
Roman Maurer <tt/<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>/,
|
|
Jaka Mele <tt/<jack@ro.zrsss.si>/,
|
|
Borut Mrak <tt/<borutm@bigfoot.com>/,
|
|
Boris Pozar <tt/<boris.pozar@guest.arnes.si>/,
|
|
Marko Samastur <tt/<marko.samastur@fmf.uni-lj.si>/,
|
|
Robert Susic <tt/<robert.susic@ijs.si>/,
|
|
Alen Salamun <tt/<alen.salamun@medinet.si>/,
|
|
Matjaz Terpin <tt/<matjaz.terpin@comcom.si>/,
|
|
in
|
|
Leon Zlajpah <tt/<leon.zlajpah@ijs.si>/
|
|
Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se opravicujem; poskusil bom
|
|
popraviti do naslednje izdaje.
|
|
|
|
<sect1>Vprasanja<label id="faq">
|
|
|
|
<sect2>Se pravi Slovenian ali Slovene?<label id="faq:sl">
|
|
<p>
|
|
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
|
|
s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja <bf>res</bf>
|
|
deljena. Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali
|
|
drugo varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz
|
|
zgodovinskih razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do
|
|
nadaljnjega tudi ostalo.
|
|
|
|
<sect2>Nasi znaki v tem spisu<label id="faq:znaki">
|
|
<p>
|
|
Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa
|
|
nima. Kako to?
|
|
|
|
Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
|
|
uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin
|
|
1. Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
|
|
urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
|
|
boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
|
|
kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
|
|
paketu <tt>sgmltools</tt> lazemo, da so osembitni znaki kodirani po
|
|
Latin 1: pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
|
|
pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
|
|
uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
|
|
telovaditi s <tt>sed</tt>.
|
|
|
|
<sect1>Uporaba in razsirjanje<label id="copyright">
|
|
<p>
|
|
Copyright (c) 1996,1999
|
|
Primoz Peterlin <tt/<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>/. Ta
|
|
spis lahko razsirjate pod pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi
|
|
na naslovu <htmlurl url="http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html"
|
|
name="http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html">. Spisa ni dovoljeno
|
|
razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
|
|
|
|
Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
|
|
vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
|
|
vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
|
|
trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
|
|
odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
|
|
neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
|
|
|
|
<sect1>Note to English readers
|
|
<p>
|
|
Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
|
|
<tt/<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>/. This document may be
|
|
distributed under the terms set forth in the LDP license at <htmlurl
|
|
url="http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html"
|
|
name="http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html">. This document may
|
|
not be distributed in modified form without consent of the author.
|
|
|
|
The information in this document is provided in belief of being
|
|
accurate and useful, however without any warranty, expressed or
|
|
implied, including, but not limited to, the implied warranties of
|
|
merchantability or fitness for a particular purpose. The entire
|
|
risk of using the information goes with the user. The author can
|
|
not be liable for any possible damage, direct or indirect,
|
|
arising from the use of information provided in this document.
|
|
|
|
</article>
|